V Sloveniji smo že desetletja priča nenavadnemu in zelo nevarnemu družbenemu pojavu — slepemu političnemu navijaštvu.
Delitev na »leve« in »desne« je postala tako močna, da pri mnogih ljudeh politika ni več vprašanje razuma, vrednot in iskanja najboljših rešitev za skupno dobro, temveč vprašanje čustvene pripadnosti, skoraj religiozne vere v »naše« in sovraštva do »vaših«.
Mnogi ljudje danes svojih političnih voditeljev ne ocenjujejo več po resnici, poštenosti, sposobnosti ali moralnosti, ampak po tem, kateremu političnemu taboru pripadajo.
Če »naši« naredijo nekaj slabega, se išče izgovore, opravičila, relativizacije in preusmerjanje pozornosti na nasprotnike. Če isto stvar naredijo »drugi«, pa nastopi moralno ogorčenje, sovraštvo in celo pozivi k uničenju političnega nasprotnika.
To ni več demokracija zdravega razuma, ampak psihologija navijaških skupin.
Kako nastane politično navijaštvo?
Človek ima naravno potrebo po pripadnosti skupini. Ko izgubi zaupanje v državo, institucije in pravičnost sistema, začne iskati občutek varnosti v ideologiji, politični skupini ali karizmatičnem voditelju.
Takrat politika postane nadomestek za identiteto.
Posledica je:
nekritično branjenje »svojih«,
demoniziranje nasprotnikov,
izguba sposobnosti objektivne presoje,
življenje v medijskih in ideoloških mehurčkih, ter postopna radikalizacija družbe.
Največja nevarnost nastopi takrat, ko človek ni več sposoben priznati napake svojih političnih voditeljev.
Takrat resnica ni več pomembna.
Pomembno postane samo še: »Da naši zmagajo.«
In prav tu se začne propad demokracije.
Slovenska posebnost
V Sloveniji je ta pojav še posebej izrazit zaradi zgodovinskih delitev iz druge svetovne vojne, povojnih pobojev, komunistične diktature, tranzicijskih krivic ter manipulacij po osamosvojitvi.
Namesto resnične narodne sprave smo dobili trajno politično vojno, ki jo mnogi centri moči namenoma ohranjajo, saj razdeljen narod lažje obvladujejo.
Ljudje se tako desetletja prepirajo:
kdo je »komunist«,
kdo je »fašist«,
kdo je »janšist«,
kdo je »kučanist«,
Če to vsklikajo en proti drugemu se v odmevu sliši isti, isti, isti...
medtem ko se v ozadju pogosto nadaljujejo:
korupcija,
klientelizem,
privatizacijski ropi,
zlorabe pravosodja,
medijske manipulacije,
ter uničevanje zaupanja v državo.
Razdeljen narod je šibek narod.
Slepo navijaštvo je nevarno
Zgodovina nas uči, da največjih zlorab oblasti niso omogočili samo zlobni posamezniki, ampak tudi množice nekritičnih privržencev, ki so bile pripravljene opravičiti skoraj vse, če je to počela »njihova stran«.
Ko človek izgubi kritično distanco:
začne opravičevati laži,
tolerirati krajo,
sprejemati sovraštvo,
relativizirati nasilje,
in celo podpirati krivice, če škodijo političnim nasprotnikom.
To je moralni padec družbe, ki se nam žal Slovencem dogaja zaradi strankokracije in posledično negativne kadrovske selekcije.
Stranke kadrujejo po meri pripadnosti in ne po meri strokovnosti, znanja, kompetenc in ne iščejo kadrov z moralno integriteto. To jim je sekundarnega pomena.
Ko je treba vedeti komu to najbolj koristi. Tistim, ki lovijo v kalnem in v resnici vladajo in plenijo sadove žuljev naroda. T.i. globoka država ali njeni pripadniki.
Noben politik, nobena stranka in nobena ideologija ne bi smela biti nad resnico, pravičnostjo in človekovim dostojanstvom.
Kaj je prava demokratična drža?
Prava politična zrelost pomeni:
da uporabljaš enaka merila za vse,
da znaš pohvaliti dobro potezo tudi političnega nasprotnika,
da znaš priznati napake »svojih«,
da ne sovražiš ljudi zaradi drugačnega mnenja,
in da razumeš, da noben politik ni mesija.
Demokracija ne temelji na slepem sledenju voditeljem, ampak na budnih, razmišljujočih in moralno odgovornih državljanih.
Največji problem Slovenije niso levi ali desni v vrhovih strank. Največji problem Slovenije je izguba sposobnosti samostojnega razmišljanja tistih, ki slepo navijajo za ene ali druge. Ti so gorivo za manipulacijske vodje.
Dokler bomo ljudje drug drugega gledali kot sovražnike zaradi političnih oznak, bomo ostajali razdeljeni, izčrpani, vodljivi in nebogljeni.
Ko pa bomo začeli uporabljati enaka moralna merila za vse — leve, desne in »nove obraze« — se bo začela resnična demokratična in moralna prenova družbe.
ALI LAHKO SOVRAŠTVO Z DRUŽBENIH OMREŽIJ PRIDE NA ULICE?
Vprašanje, ki si ga danes premalo ljudi upa zastaviti, je zelo resno:
Kaj se zgodi z narodom, ko politično sovraštvo postane močnejše od medsebojnega spoštovanja?
Danes smo vsak dan priča brutalnim verbalnim spopadom na družbenih omrežjih, v medijih in politiki. Ljudje se žalijo, ponižujejo, demonizirajo in sovražijo samo zato, ker imajo drugačno politično prepričanje.
Vedno več je besa, frustracij in pripravljenosti, da se politične nasprotnike obravnava kot sovražnike, ne več kot sodržavljane.
Ob poslabšanju ekonomskih in socialnih razmer lahko takšna razdeljenost postane zelo nevarna.
Zgodovina nas uči, da se nobena družba ne zlomi čez noč. Najprej pride:
propaganda,
razčlovečenje drugače mislečih,
hujskanje,
medsebojno sovraštvo,
izguba dialoga,
potem pa lahko pride tudi nasilje na ulice in trge ter v vsako vas.
Slovenci smo eno obliko državljanskega razkola že doživeli med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ta rana v narodu še danes ni zaceljena. Prav zato bi morali biti toliko bolj previdni, ko danes znova gledamo razdeljevanje ljudi na »naše« in »vaše«, na »prave« in »neprave« Slovence.
Noben politik ni vreden sovraštva med ljudmi. Nobena ideologija ni vredna krvi. In nobena oblast ni vredna uničenja lastnega naroda.
Če bomo nadaljevali s slepim navijaštvom, medsebojnim poniževanjem in izgubo sposobnosti poslušanja drug drugega, bomo kot družba stopali proti vedno večjemu konfliktu.
Zato je zdaj čas za treznost.
Čas, da se ponovno naučimo:
poslušati,
spoštovati različna mnenja,
uporabljati enaka merila za vse,
ter razumeti, da smo kljub razlikam še vedno en narod.
Prihodnost Slovenije ne bo odvisna od zmage levih ali desnih, ampak od tega, ali bomo znali ostati LJUDJE.
Zato se v Gibanju OPS trudimo svariti pred nevarnostmi, ki jih vidimo, da nebi Slovenci znova zašli v polje, ko brat dvigne roko na svojega brata. Bog ne daj, da se zgodi.
Zato predlagamo, da nakopičeno jezo in sovraštvo, ki se kopiči 30 let transformiramo vsi skupaj, ne glede na katero koli pripadnost, v kreativne rešitve, ki jih predlagamo skozi Osvobodilni program narodne enotnosti OOPS in novo Temeljno družbeno pogodbo, ter VIZIJO SLO 2030.
OBLAST PRIPADA ZDRUŽENEMU IN ENOTNEMU LJUDSVU, KI NAJ TAKŠEN ZAŽIVI V DUHOVNI IN GMOTNI BLAGINJI.
Če si želiš, da bo tako deluj, sodeluj in ukrepaj. Povezava na predlagano rešitev.
Ekipa OPS


