Sedmo duhovno spoznanje nas opozarja, da se lahko zavestno razvijamo. Poudarja, da se ljudje ne razvijamo le telesno, temveč tudi psihološko in duhovno. Svetuje nam, kako naj se vključimo v tok energije. To storimo tako, da najprej nakopičimo energijo, nato pa se spomnimo svojih osnovnih življenjskih vprašanj in naposled prepoznamo še druge neizogibne podrobnosti. Če opazujemo svoje misli, dnevna sanjarjenja in sanje, lahko odkrijemo pomembna sporočila, ki odgovarjajo na naša življenjska vprašanja in tudi svetujejo, kaj naj naredimo.

Razumevanje poglavitnih vprašanj

Prepoznanje vprašanj. Vključitev v tok navadno pomeni, da dobivamo sporočila, ki jih potrebujemo za naslednji življenjski korak. Pojavijo se namreč nekatere priložnosti, ki jih, seveda, velja izkoristiti. V kolikor ohranjamo ustrezen stik s svojimi upanji, sanjami in potrebami, jim s tem pomagamo, da se tudi uresničijo.

V življenju se velikokrat znajdemo na neki točki, ko sploh ne vemo, kaj naj bi storili. Tedaj pa nenadoma nekdo vstopi v naše življenje in nam postavi določeno vprašanje, na primer: »Zakaj si tu? Kaj bi rad vedel? Kakšno vprašanje imaš?« Takrat se moramo zbrati in se osredotočiti nanj. Postaviti ga moramo v ospredje svoje pozornosti. Kmalu nato se nam začno pojavljati sporočila.

Gre torej za prepoznavanje naši trenutnih vprašanj. Vendar moremo postaviti pravilno vprašanje, ki se navezuje na zunanje dogodke, kakršno je neko konkretno ali le abstraktno vprašanje. Ko tako prisluhnemo svoji intuiciji in občutku, se s tem priključimo na kozmični tok. Slednji nam bo zagotovo pokazal, kje smo morda obtičali, pa tudi zakaj smo bodisi srečni, žalostni, zmedeni ali jezni.

Ohranjanje višje ravni energije. Pri vključevanju v tok pa velja upoštevati nekatere napotke za ohranjanje energije na najvišji možni ravni. Še posebej pomembno je táko kopičenje energije v trenutkih, ko se počutimo zmedeni, premagani in prestrašeni. Kakorkoli že, paziti moramo, da svojih občutkov ne bi prehitro potlačili, saj morda potrebujemo »premor«, da bi povezali in sprejeli dogodke.

V drugem delu knjige je podrobno opisana ustrezna metoda za kopičenje energije, zato na tem mestu nakratko poglejmo le njene poglavitne stopnje, in sicer:

* Preusmeritev pozornosti. Svojo pozornost moramo odtrgati z vseh negativnih občutkov in se preusmeriti ter osredotočiti na neposredno okolje, ali na kak lep predmet v svoji bližini. Skušajmo se spomniti, kakšen je bil videti svet, ko smo bili na visoki energijski ravni, pri čemer zlasti iščemo lepoto, enkratne oblike in barve.

* Zavestno dihanje. Globoko, zavestno dihamo in zadržimo sapo za nekaj sekund, preden izdihnemo. Dihamo v lepoto, ki smo jo priklicali in nas sedaj obdala, dokler ne zaznamo lebdečega občutka. Zamišljamo si, da nas vsak vdih napolni, kot da bi bili balon.

* Občutenje energije. Razmišljamo o občutenju ljubezni. Predstavljamo si, da nam telo obdaja svetloben sij, kot da smo žareče bitje, ki vdihava energijo iz kozmosa in mu jo z izdihom tudi vrača. Počutimo se lahkotne in pomirjene. Ker smo v stiku z višjo energijo, se počutimo odprti vsemu.

* Opazovanje misli. Opazujemo svoje miselno dogajanje, pri čemer se zavedamo, da se vse dogaja z nekim namenom. V drami nadzora, s katero se trenutno spopadamo, so namreč vse naše misli posvečene ustrezni borbi.

* Kroženje energije. Ko začutimo, da bi se morali povezati z energijo, se ustavimo. Takoj, ko smo energetsko izpolnjeni in v stanju ljubezni, namreč ne moremo izvleči več energije, kot jo zmoremo nadomestiti. Energija, ki teče iz nas, tako ustvarja tok, ki nam jo v enaki meri tudi vrača. 

Raziskovanje sporočil.  Bodimo pozorni na sporočila, ki nam jih prinašajo naključja. Naučimo se jih raziskovati in poiskati njihov pomen. Vprašati se moramo: »Katere naše zamisli povezujejo? Zakaj prihajajo ravno zdaj? Ali lahko prepoznamo pozitivne posledice, ki bi jih utegnila povzročiti? Katero dejanje nam predlagajo?«

Nekemu slavnemu pianistu so ponudili delo v drugi državi. Ponudba je bila zelo vabljiva, vendar ni vedel, ali naj ponudbo sprejme ali ne. O tem je razmišljal, ko je hodil proti pošti. Naključje pa je hotelo, da je bil uslužbenec na okencu prav iz države, o kateri je razmišljal. Odločil se je, da bo dogodek malo raziskal in mu je zato omenil to naključje. Poštni uradnik mu je nato dejal: »No, treba je pač biti tam, kjer so naši prijatelji.« Ta njegova pripomba je zadela na pravo struno, saj je temu pianistu pomagala uvideti, da ne more zamenjati svojega sedanjega okolja.

Občutek za delovanje. Intuitivni preblisk, ki nas navdaja h kakemu dejanju, lahko razumemo kot namig višje (kozmične) inteligence. Toda če nismo ustrezno uglašeni, dejanje morda ne bo obrodilo sadov. Delovati moramo samo takrat, ko je naš občutek vabljiv in pozitiven. Tedaj bodo vsa naša dejanja tudi uglašena z višjo voljo. Za pozitivne rezultate se nam ne bo treba pretirano truditi.

Verjetno ne bo odveč nasvet: Denimo, da vas navda občutek, da morate takoj nekoga poklicati. Preden ga pokličete, za hip počakajte, umirite se in si predstavljate, kako mu telefonirate. Če vas prevzame topel, dober in vabljiv občutek, potem pokličite. Če pa začutite odpor, padec energije ali vas navda še kak drug negativen občutek, potem raje počakajte. Ta nasvet je smiselno, seveda, moč uporabiti za katerokoli drugo nameravano delo, ki ga nato bodisi opravite ali odložite.

Del namere, s katero smo stopili v to življenje, so naše globoko vsajene sanje in cilji. Včasih jih moramo tudi odložiti, v kolikor bi jih bilo nemogoče doseči, pa čeprav nas še tako mučijo. Če bomo odprto sprejemali naključja in se poglobili v njihova sporočila, nam bo veliko bolj jasno, kaj moramo storiti v danem trenutku.

Občutenje sporočila. Razkritja, ki jih naključja prinašajo, so lahko preprosta ali pa prepletena. Navadno jih spremlja srh po hrbtu, kurja polt po telesu, ali mravljinci v rokah ali nogah, drugi pa čutijo nekaj drugega. Včasih sploh nimamo nekega določnega telesnega občutka, vendar lahko zaznamo nekakšen umski »klik«, kakor da bi se nekaj sestavilo.

Sporočila prihajajo po zelo različnih poteh. Včasih so to nenadni uvidi, lahko so zelo določno usmerjeni namigi, velikokrat pa jih lahko preberemo ali slišimo.

Zavestno bivanje. Ne pozabimo, da nam vsak trenutek ponuja priložnost za zavestno bivanje v njem, pa čeprav ga spremlja telesna ali čustvena bolečina. Bolj ko se trudimo »napredovati« in »doseči« razsvetljenje, tem bolj pogosto se nam dogaja, da zdrsnemo v najbolj človeške šibkosti. V njih pa lahko prepoznamo tudi svojo pravo naravo in živost.

Nekakšen cilj poti naše duše je čutiti bivanje, kar pa ne pomeni premagovanje življenjskih naporov in bojazni, temveč prepoznavanje življenja iz prve roke, da lahko polno bivamo v njem. Slednje pa je možno le tedaj, ko zavestno bivamo v sedanjem trenutku. Včasih bivamo v polni svetlobi zavesti, včasih pa se lagodno potopimo v globoke sence skrivnosti in neznanega. Pot naše duše, če se sploh lahko tako izrazimo, namreč ni ravna, ampak je bolj podobna vijuganju in zavijanju.

Sporočila razuma in intuicije

Vzgibe narekuje razum. Denimo, da doživljamo proces razpoznavanja sporočil, ki nam jih prinaša lastna negotovost, pa tudi notranje vodstvo našega višjega jaza. Ko bomo močneje ozavestili svoje notranje središče in se uglasili nanj, se bomo naučili razlikovati med trenutnimi vzgibi in intuitivnim vedenjem. Sprva jih tudi stežka prepoznamo in ločujemo, vendar se ne kaže grajati, če jih zamenjujemo. Najbolj pomembno je, da nikoli ne delujemo zgolj iz občutka nujnosti.

Trenutni vzgib vedno govori, da je treba pri priči, če bomo čakali, nam bo priložnost ušla. Če mu sledimo, čutimo pritisk, da moramo delovati. Pa takem delovanju se navadno počutimo prazni, problema pa tudi ne rešimo. Taki impulzi so močni izbruhi energije, sledi jim pa tišina.

Kar naenkrat navalijo, nato pa pojemajo.

Intuitivni prebliski. Notranje védenje brsti počasi in nas pretanjeno usmerja. Tudi intuitivne misli lahko enako močno priganjajo, vendar nam vedno puščajo čas, da razmislimo, preden delujemo.

Če se nam taka misel nekajkrat povrne, je treba potem delovati. Intuitivni prebliski so zelo vztrajni in trdovratni. Če so pomembni, jih nikakor ne moremo pozabiti, saj se nam kar naprej vračajo. Prav sitnarijo. Izkušnje borznih posrednikov (njihov posel običajno zahteva zelo hitro delovanje) nam povedo, da tudi tedaj, ko se  znajdejo pod hudim pritiskom, lahko uporabijo tako imenovan »zakon trojega«.

Vzamejo si nekaj trenutkov, zamisel odženejo in počakajo. Naučili so se zaznati razliko med  paničnim odzivom in intuicijo. Intuitivni prebliski jih ponavadi navdajo tik pred spremembo na borznem trgu. Panika pa se pojavi šele po njej.

Razlikovanje sporočil. Bolj ko posvečamo pozornost svojemu notranjemu središču, toliko bolj lahko prepoznavamo razlike med sporočili razuma in intuicije. Sporočila razuma utegnejo temeljiti bodisi na pomanjkanju, strahu, krivdi ali samozaščiti. Utegnejo nas priganjati, ne da bi dopuščala čas za razmislek. Lahko so tudi hitri odgovori, ki se porajajo zunaj toka energije. Največkrat so prva stvar, ki nam pade na um, zbujajo pa občutek obupne nuje.

Sporočila intuicije so veliko bolj pretanjena. Navadno so ljubeča in pomirjujoča, trdovratna, spodbujajoča in pozitivna. Običajno tudi ne zahtevajo takojšnjega delovanja. Le redkokdaj so tako radikalna, da ne dopuščajo korakov, ki bi izzvali določeno spremembo.

Rezultat se pokaže čez čas. Kot že nekajkrat omenjeni avtorjevi osebni izkušnji z naključjem naj dodamo še tole: »Ko sem se pred slabim letom dni dokaj intenzivno ukvarjal s pridobivanjem ustreznih somišljenikov za ustanovitev že omenjenega »Gibanja OPS«, kar bo poglavitna tema tretjega dela te knjige, sem med radijskimi komercialnimi obvestili naključno ujel najavo za predavanje o tako imenovanem higienizmu zdrave prehrane. Ko je napovedovalka po kratki predstavitvi njegove vsebine povedala še predavateljevo telefonsko številko, sem si jo takoj zapisal, saj sem intuitivno zaznal, da moram poskušati v tej smeri. 

Ko sva s tem predavateljem čez nekaj dni govorila po telefonu, pa sem (zelo razočaran) takoj zaslutil, da njega nekaj takega sploh ne zanima, temveč zgolj le njegova predavanja, ki jih je sicer imel po vsej Sloveniji. Vendar nisem takoj obupal in sem se čez nekaj dni vseeno udeležil njegovega predavanja. V osebnem razgovoru pred predavanjem se mi je moja prvotna slutnja, žal, v celoti potrdila.

Vendar sem tudi kasneje ostal z njim v telefonskem stiku, saj mi je mimogrede omenil svojo sodelavko, ki se ukvarja z organizacijo njegovih predavanj. Po tej poti sem nato že čez nekaj dni prišel do sporočila, ki sem ga že omenil in je tudi poglavitni »krivec« za tole pisanje.« Skratka, nikoli ne kaže prehitro odnehati, ali se posvetiti le ozkemu krogu vprašanj in možnih odgovorov nanje.

Premagovanje strahu

Negativne misli in pobude. V življenju se nam, seveda, porajajo tudi določene negativne misli, ki so podobe strahu, da se bo nekaj hudega zgodilo, da se bo nekdo, ki ga ljubimo, poškodoval, ali pa da ne bomo dosegli tistega, kar si želimo. Take podobe strahu je treba pregnati takoj, ko se prikažejo, naš um pa bo takoj ustvaril novo podobo, ki bo pozitivna. Kmalu se negativne podobe sploh ne bodo več pojavljale. Obhajale nas bodo samo še prijetne slutnje.

Če se negativne podobe še vedno pojavljajo, pa jih je treba vzeti zelo resno. V kolikor vas, na primer, prešine misel, da se boste zaleteli s tovornjakom, in vam kdo ponudi, da vas popelje z njim, ga morate zavrniti.

Strah in dvomi. Strah je naravni del življenja. Včasih je zaveznik, saj nam pomaga, da se izognemo nevarnosti. Spoznanje o delovanju takega strahu, je zato pomemben del informacije. Če pa dopustimo, da je strah prvo ali poglavitno cedilo novih informacij oz. izbir, bo gotovo porajal tesnobo in zaskrbljenost, kar bo zelo oviralo evolucijo.

Strah nas namreč osredotoča na neke pretekle ali prihodnje težave, ki morebiti sploh niso pomembne, in nas tako povleče iz sedanjosti. Zato kaže spremeniti vse negativne miselne procese, da s tem preženemo podobe strahu in jih nadomestimo. Vendar je dobro, da strah najprej prepoznamo in ga ne skušamo kar prezreti ali zanikati.

Prepoznanje strahu. Ko razumemo sporočilo, ki nam ga strah prinaša, poskusimo pregnati misli, ki ga spremljajo. Raje si zamislimo pozitivne rezultate, ki bi jih tudi lahko dosegli. Bodimo pozorni, kdaj se prepuščamo strahu. Podnevi opazujmo, kaj nam znižuje energijsko raven. Morda se počutimo izčrpani po pogovoru o hudih dogodkih iz preteklosti, o trenutnih težavah, ali pa o strahu pred prihodnostjo.

Bolj ko bomo zaznavali svojo energijo, bolj bomo lahko razlikovali med strahovi, ki nam jemljejo vrednost, in resničnimi opozorili pred nevarnostjo. Sprva morda ne bomo mogli zaupati informacijam, ki jih bomo dobivali. Če je tako, potem zaprosimo svoje notranje središče, da naj bodo informacije bolj natančne.

Strah in drame nadzora. Prepoznati moramo povezavo med strahom in svojo dramo nadzora. Če privabljamo energijo z dramo žrtve, naša domišljija išče težave, saj le na ta način obdržimo svojo vlogo. Če smo ujeti v dramo zadržanosti, potem nočemo prositi za pomoč, ker se bojimo, da bo kdo vdrl v naš prostor. Zastraševalec se navadno boji, da ga ne bodo resno jemali in zato išče odpor, kjer ga ni. Zasliševalec pa nadzoruje vse in vsakogar, ker se boji svojega neugodnega občutka zapuščenosti in osamljenosti.

Odkrivanje sporočil strahu. V primeru, da se počutimo utesnjeni in prestrašeni, je koristno, seveda, tudi glede na trenutni položaj in občutke, storiti naslednje:

* Prepoznanje strahu. »Sedite« z njim in ga skušajte začutiti in prepoznati. Občutki teže navadno kažejo na strah in zaskrbljenost.

* Ozaveščanje občutkov. Prosite za pomoč. Natančno opišite, česa se bojite. Spregovorite s strahom in odkrijte njegovo sporočilo. Presodite, če je resno. Bodite pozorni na spremljajoče negativne misli, ki jih imate o sebi. Na primer:«Vse skupaj je ena sama godlja. Pogoltnilo me je. Ko le ne bi nikoli storil tega. Tako počasen sem. Tako neumen sem.« Negativni notranji odgovor se običajno vrača v negativnih občutkih in strahu.

* Presojanje situacije. Pretiravajte s strahom. Ugotovite, ali ga lahko opazujete vsaj z malo humorja. Vprašajte se, zakaj se počutite neustrezni.

Sproščanje strahu.

V okrilju strahu in notranje tesnobe ni mogoče trezno razmišljati in ukrepati. Izkušnje kažejo, da bi v tem primeru lahko storili naslednje:

* Umirjanje z dihanjem in samoto. Nekaj minut se osredotočite na dihanje. Čimbolj se umirite. Za nekaj minut se umaknite nekam v samoto. Očistite um in se sprostite.

* Izžarevanje pozitivne energije. Oddajajte ljubezen. Obdajte sebe in druge s svetlobo. Ko se pojavijo strah in dvomi, jih sprostite s svetlobo.

* Osredotočanje na bistvo. Osredotočite se na svojo željo. Jasno pripoznajte, kar bi radi. Opomnite se, da imate več možnosti na razpolago, in da lahko izbirate. Ko se malce umirite, pomislite na pretanjene znake, ki ste jih začutili, preden je izbruhnil strah. Opomnite se, da so na voljo tudi sporočila, ki vam koristijo.

* Preusmeritev pozornosti. Ko nas je strah, velja preusmeriti pozornost na svoj najvišji namen. Predstavljajte si, da vas obkrožajo prijatelji in lepota, ter se odlično počutite.

Sproščanje nadzora

Opuščanje nadzora in tesnobe. Izkušnje opozarjajo, da v primeru prevelikega naprezanja, truda ali borbe z nečim, zagotovo ne sledimo kozmičnemu energijskemu toku. V trenutkih prevelikega notranjega nemira in zbeganosti se zato raje vprašajte: »Zakaj sem tu, v tem položaju?« in »Kaj se v tem trenutku dogaja v mojem življenju? Se ukvarjam s pravimi stvarmi?« Obmirujte in se poskušajte čimbolj zbrati.

O tem, kaj se lahko zgodi, ko opustimo nadzor in odženemo tesnobo, govori naslednji primer: Neki poslovnež je dve leti razvijal računalniški program. Trudil se je prodreti z njim na trg, pa mu to ni uspelo. Težave so se stopnjevale in njegovo trženje ni napredovalo. Poskusil je na več mestih in po nekaj mesecih nenehnega nazadovanja se je vprašal: »Zakaj sem sploh tu in to počnem?«

Sem se odločil za pravi posel?« Tako se je v sebi zavedel, da je s programom začel, da bi zaslužil dovolj denarja in se nato posvetil pisanju knjige. Čeprav je bila ugotovitev, da se v dveh letih še zdaleč ni približal zastavljenemu cilju, precej boleča, se je odločil, da bo ta posel opustil. Napačno se je namreč osredotočil na sredstvo namesto na cilj, zato ni bival v toku svoje usode.

Manko v življenjski zloženki. Če začutimo, da bijemo vnaprej izgubljeno bitko, gotovo nekaj ni v redu. Takrat se velja ustaviti, še posebej, če hkrati tudi čutimo, da nimamo druge možnosti. Ko se počutimo ujeti in nemočni, verjetno tičimo v notranji bitki, ki se udejanja v zunanjem svetu. Sprostimo se in prosimo za pomoč. Bodimo pripravljeni, da nekaj časa ne bomo počeli nič, ali pa pripravljeno sprejmimo dejstvo, da ne poznamo pravega odgovora.

Posvetimo se opazovanju lepote, ki nas obdaja. Vzpostavimo stik z njo in se odprimo naključjem ter novim sporočilom.

Neka ženska se je udeležila večernega predavanja, čeprav se jih navadno ni nikoli. Ob koncu predavanja je navezala pogovor z žensko poleg sebe in ugotovila, da je zdravnica in se poklicno ukvarja z očesnimi obolenji. Ko ji je zato omenila tudi svoje težave z vidom (imela je namreč težave pri branju), je ugotovila, da se njena nova znanka veliko ukvarja prav s takimi težavami, in da so tudi ozdravljive. Tako je lahko ugotovila, da je prišla na predavanje samo zato, da bi jo lahko srečala.

Kasneje je ta očesna zdravnica ugotovila, da njeno levo oko sploh ni povezano z možgani, in da desna polovica možganov tudi slabše deluje. Razen tega sta kasneje ugotovili tudi več povsem enakih duhovnih stičnih točk, kar samo še potrjuje celoten splet vseh neverjetnih naključij.

Postavljanje pravih vprašanj. Vprašajmo se, kaj nas v tem trenutku najbolj muči? Bodimo zelo določni pri odgovoru. Oblikujmo vprašanje, ki nam bo pomagalo, da se bomo lotili težave. Umestimo ga v ospredje zavesti, nekam na čelo. Bodimo pripravljeni na takojšen morebiten znak ali sporočilo.

Neka odvetnica se je udeležila predavanj nekega osebnega svetovalca za učinkovitost, ki je obiskovalcem med drugim omenil tudi vprašanje, da bi si doma nanj poskušali  odgovoriti, in sicer: »Česa bi se lotili, če bi zagotovo vedeli, da boste uspeli?« Po temeljitem razmisleku ji je to vprašanje odprlo široko področje novih možnosti, na katere sama gotovo ne bi nikoli pomislila.

Napisala si je cel seznam takih možnosti: postala bi arhitektka, državna sekretarka, lastnica tropskega otoka, manekenka, uspešna inovatorka, postala bi letalka in si kupila svoje letalo ter šla okoli sveta. Kmalu zatem je spoznala moškega, ki se je ukvarjal s poučevanjem letenja, kupila pa je tudi svoje letalo. Lahko je ugotovila, da so bili to le nekateri nasledki njenega seznama, ki je s tem pravzaprav zaživel.

Preučevanje sanj

Dogajanje sanj. Sanje so življenje, ki ga nezavedno živimo v sebi in ga zato ne omejujeta niti čas niti prostor. Vendar se te metamorfne notranje resničnosti samo z nekaj besedami sploh ne da opisati. Tako se dostikrat lahko dvignemo s postelje z nejasnim občutkom o zmedenem nočnem potovanju, o krajih, kjer še nismo bili, in o ljudeh, ki so živi ali pa tudi ne, prijazni ali kako drugačni.

Kdaj pa kdaj nas osupne kak globok občutek začudenja, radosti in goreče ljubezni ali občutek neverjetne groze in neprecenljive izgube. Ni mogoče napovedati, kaj bomo ponoči doživljali.  Res pa je, da nočni karneval podob lahko prinaša zelo pomembna sporočila.

Razčlenjevanje sanj. Običajno sploh ne pomislimo, da bi sanje podrobno razčlenili. To navadno storimo le tedaj, ko so sanje zares jasne in tako nenavadne, da nas kar prevzamejo. Izkušnje dobrih poznavalcev duhovnosti kažejo, da nam misli, dnevna sanjarjenja in sanje pomagajo intuitivno zaznati pot ter nam tako pripovedujejo o življenju, ki se ga sploh ne zavedamo in ga zato tudi ne opažamo.

Sanje prinašajo sporočila. Spoznanje o vključitvi v tok pravi, da bi morali primerjati sanje s svojim življenjem. Velja poudariti, da je potrebno primerjati sanje z resničnim življenjem in ob tem prepoznati njihov pravi pomen. Namesto da le razčlenjujemo prvine sanj, jih kaže primerjati z resničnim dogajanjem.

Pričeti je treba na njihovem začetku, opazovati, kako so se dogodki odvijali, nato pa si ogledati še njihov konec. Preskusimo to metodo, ko se bomo naslednjič prebudili iz sanj. O podrobnejših napotkih za primerjanje sanj bo govor tudi kasneje. 

Vključevanje toka evolucije

Nasvet za polnejše življenje. Na podlagi vsega do sedaj povedanega glede spoznanj nove duhovnosti je mogoče oblikovati nekaj predlogov za vašo bodočo aktivnost, s katero boste obogatili vaš vsakdan in veliko lažje dosegli postavljene življenjske cilje, in sicer:

* Ohranjanje visoke ravni energije. Bodite odprti in čutite ljubezen, ki vam doteka. Opazujte lepoto in stopnjujte energijo. Kadarkoli je potrebno, se ustavite in kopičite energijo. Kolikor le morete, bivajte v stanju ljubezni.

* Prošnje za odgovore. Osredotočite se na sedanjost. Zavedajte se osnovnega življenjskega vprašanja, ki so vam ga predali starši. Jasno prepoznajte trenutna  vprašanja. Ohranjajte jih v ospredju pozornosti. Opazujte svoje misli in sanje. 

* Povečana čuječnost. Oglejte si skrivnost, ki se vam razodeva, vendar s stališča opazovalca (to pomaga opustiti potrebo po nadzoru). Bodite pozorni na svetlejše ali barvite odtenke – naj vam bo to znak, ki vam pomaga pri odločitvi. Bodite pozorni na misli in namige (morda je to informacija, ki jo potrebujete). Primerjajte sanje s sedanjim življenjskim položajem in ugotovite, ali vam odkrivajo stvari, ki ste jih morda spregledali ali kako zgrešili. Če informacij ne razumete ali se vam zdi, da jih ne dobivate, se prepričajte, ali ste postavili pravo vprašanje. 

* Raziskovanje naključij. Bodite pozorni, kako vas naključja polnijo z energijo. Razmislite o tem, kar vam naključje ozavešča. V primeru nekega srečanja razmislite, če morate s tisto osebo še kaj storiti. Če vas obhaja neka slutnja ali se vam pojavljajo kake misli, bodite pozorni na naslednje naključje ali opozorilo (pomaknilo vas bo v smer novih misli ali slutenj).

* Pošiljanje energije. Posvečajte pozornost ljudem, ki jih srečujete. Pošiljajte (projicirajte) jim energijo, saj vam vsi prinašajo sporočila, vi pa jih imate tudi zanje. Zapomnite si, da vam ni treba igrati drame nadzora in tekmovati za energijo, ker obstaja še druga možnost. Vedite, da energija, ki jo oddaja, ustvarja tok, po katerem se vam v enaki meri vrača, tako da ste je ves čas polni.

Povzetek spoznanja o vključitvi v tok

To spoznanje je zavedanje, da nas naključja vodijo pri prepoznavanju poslanstva in življenjskih vprašanj. Z razumevanjem in reševanjem manjših vprašanj, ki izhajajo iz večjih ciljev, napredujemo dan za dnem. Ko vprašanja pravilno oblikujemo, dobivamo odgovore o skrivnostnih priložnostih, ki se nam ponujajo.

Vsako naključje, pa naj spodbuja razvoj ali ne, nam zada novo vprašanje.  Na duhovni poti razvoja živimo v procesu vprašanj in odgovorov, ki vedno nosijo v sebi novo vprašanje. Naključne odgovore nam dajejo sanje, dnevno sanjarjenje, intuitivne misli, najpogosteje pa ljudje, ki nam prinašajo sporočila.

Lepo pozdravljeni, ekipa OPS, po knjigi mag. Janeza Ščeka