JAVNI POZIV POSLANKAM IN POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA RS!
Javno pozivamo vse poslanke in poslance aktualnega sklica državnega zbora RS, da na Ustavno sodišče podajo Ustavno obtožbo zoper aktualnega predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
Podlaga za to je pričujoča kazenska prijava, ki smo jo danes poslali po elektronski pošti na Policijo in na Ministrstvo za notranje zadeve.
Če boste opustili dolžno ravnanje tudi vi poslanke in poslanci in tudi organi države, bomo po 27. aprila, ko bomo začeli s procesi demokratizacije Slovenije, imeli še več razlogov, da se vsi vodilni v organih zamenjajo s strokovnjaki, ki bodo delali za narod in ne za lobije, klane in škodljive združbe.
Vse državljanke in državljane pa pozivamo, da skupaj z nami zahtevate, da se končno v tej državi vzpostavi odgovornost oz. jo sprejmejo tisti, ki so plačani od nas, dopuščajo pa take barabije kot je pranje skoraj milijarde iranskih dolarjev.
V kolikor ukrepov znova ne bo, bo še večji razlog, da množično to zahtevamo javno z zborovanji v Ljubljani s pričetkom 27. aprila 2019 od 12.00 ure dalje, kjer se bomo sproti dogovarjali o kontinuiranih aktivnostih, da naredimo in dosežemo kar bi morali že zdavnaj. Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije!
Združenje v Gibanju OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije
Ruska ulica 2, 1000 Ljubljana
(Naslov za obveščanje, Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnika)
Ministrstvo za notranje zadeve
POLICIJA
Nacionalni preiskovalni urad
Štefanova 2
1501 LJUBLJANA
ZADEVA: Prijava suma izvršitve kaznivih dejanj s strani gospoda Boruta Pahorja v zvezi s pranjem iranskega denarja v NLB
OBRAZLOŽITEV:
V ZDA so v letu 2016 odkrili primer iranskega opranega denarja iz NLB, o tem so pisali tudi tamkajšnji mediji, vendar od dopisnikov RTV Slovenija, POP TV ali sodelavcev Dela in STA slovenska javnost ni izvedela nič. Vsaj glede dostopnih podatkov tudi iz obtožnice sodišča v Virginiji ni videti, da bi nakazilo iz NLB Američani postavili v pravi kontekst, saj očitno niso vedeli, da to nakazilo izvira iz pralnice denarja, ki jo je imela državna Nova Ljubljanska banka v povezavi s podjetniki iranskega porekla in tamkajšnjo iransko banko.
In kakšna je zgodba?
Gre za Jamesa Roberta Bakerja, iranskega rodu, ki ima še drugo ime Majid Karimi, v Bakerja pa se je Karimi v ZDA preimenoval julija 1985. Baker je bil od leta 1985 zaposlen v Naval Sea Systems Command (Navy), od leta 2006 pa v Navy Yard v Washington, D.C., za to delovno mesto, ki je tako ali drugače povezano z ameriško vojsko, pa je prestal preverbo obveščevalne službe ameriškega obrambnega ministrstva. 20. septembra 2001, torej nekaj dni po napadu na newyorška dvojčka, je bil s strani družbe Navy Yard obveščen, da je prepovedano posedovanje tujega potnega lista in Baker je tudi zagotovil, da nima več iranskega potnega lista. Toda obveščevalci so ugotovili, da je 26. septembra 2001 Baker potoval v Iran z iranskim potnim listom in 23. oktobra istega leta so ga suspendirali. Toda Baker je s svojim odvetnikom družbo Navy na koncu uspel prepričati, da je vrnil iranski potni list in 29. avgusta 2002 so ga ponovno sprejeli v službo.
Dolarji iz ljubljanske NLB v newyorško The Bank of New York Mellon.
Seveda so ga ameriški obveščevalci dobro spremljali in 11. decembra 2009 so pri Bakerju zaznali velike transakcije denarja. Na ime Majid Karimi je bilo iz Nove Ljubljanske banke na newyorško The Bank of New York Mellon nakazanih 133.902 dolarjev, Karimi je denar prejel iz računa podjetja Al Samaa LTD v lasti Iranca Iraja Farrokhzadehua, ki je bilo sicer ustanovljeno v Združenih arabskih emiratih, Iranec je račun za to podjetje v NLB odprl kmalu za tem, ko je že začel poslovati z NLB prek svojih dveh firm, to je Farrokh Ltd. in Farrokhzadeh Partnership Co. To se je tudi razkrilo, da je šlo v slabih dveh letih za velikansko pranje denarja, ki se vrti okoli milijarde ameriških dolarjev.
Karimi je moral denar, ki ga je prejel iz Slovenije, nato nekoliko razpršiti. V ZDA so preiskovalci 11. decembra 2009 zaznali, da je Majid Karimi ves denar v višini 133.902 dolarjev iz newyorške The Bank of New York Mellon nakazal na račun banke BB&T. Teden dni za tem, 18. decembra 2009, je iz BB&T nakazal 30 tisoč dolarjev na svoj račun na banki ING. 22. decembra 2009 je znesek 40 tisoč dolarjev kot Majid Karimi iz bančnega računa BB&T nakazal na račun Jamesa Bakerja na Wells Fargo Bank. Prav tako je 22. decembra 2009 na enak način prenesel 40 tisoč dolarjev kot Majid Karimi na račun Jamesa Bakerja, tokrat na račun banke PNC.
Preiskovalci so v sefu pri Bakerju odkrili štiri različne kartice socialnega zavarovanja, ki je v ZDA poleg vozniškega dovoljenja glavni identifikacijski dokument, s katerim državljani ZDA dokazujejo svojo identiteto, potrebni so za odpiranje bančnega računa, najemanja kreditov, kupovanje alkohola v trgovini, letalskih kart ali kot identifkacija pred uradniki. V sefu so odkrili tudi tri potne liste na ime Majid Karimi z Bakerjevo fotografijo, dva sta bila izdana po tem, ko je Baker zagotovil podjetju Navy, da več ne poseduje iranskega potnega lista.
Iz Irana prek NLB do ZDA
In česa preiskovalci pri Bakerju oziroma Karimiju niso vedeli? Preiskovalci niso vedeli, da je bila v tem času v NLB velika pralnica denarja in da je denar na račun podjetja Al Samaa LTD., odprtega pri NLB in v lasti Iranca Iraja Farrokhzadehua, pretežno prihajal iz Export Development Bank of Iran, za katero so na mednarodnem trgu veljali omejevalni ukrepi. Spomnimo, ta banka je decidirano omenjena tudi v Uredbi Sveta EU z dne 26. julija 2010 št. 668/2010 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES)št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in v tej uredbi piše, da je ta banka povezana z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja, da je povezana tudi pri plačilih, povezanih z orožjem za množično uničevanje, da zagotavlja finančne storitve ter spodbuja stalne dejavnosti preskrbovanja navideznih podjetij, povezanih s subjekti v okviru iranskega obrambnega ministrstva. (Avtor teksta: raziskovalni novinar Miro Petek)
Odgovornost takratnega predsednika Vlade RS, g. Boruta Pahorja
Zdajšnji predsednik Republike Slovenije in nekdanji predsednik Vlade RS, ko je šlo za pranje iranskega denarja je dne, 7.06.2017 sporočil za javnost naslednjo izjavo, ki so jo pripravili v Uradu predsednika Republike Slovenije:
“Predsednik Borut Pahor je za informacijo o nakazilih iranskega denarja preko NLB izvedel prejšnji teden. Kot predsednik vlade je informacijo, med drugimi naslovniki, prejel v kabinet konec jeseni 2010. Predsednik domneva, da na prejeto informacijo ni bil posebej opozorjen, ker so se tedaj s tem vprašanjem že ukvarjale pristojne institucije.”
S tem je priznal, da je kot predsednik Vlade RS vedel za pranje iranskega denarja v NLB in je glede na težo tega mednarodnega škandala opustil dolžno ravnanje, ki bi ga kot prvi minister moral storiti in zahtevati takojšnjo preiskavo z zahtevo, da ga o poteku slednje dnevno informirajo. S tem, ko je opustil dolžno ravnanje kot takratni predsednik Vlade RS je osumljen, da je izvršil kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati po uradni dolžnosti, še posebej v luči njegove prisege pred Državnim zborom: "Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije." po naslednjih členih Kazenskega zakonika RS:
Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
257. člen
(1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje storilec iz prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za nezakonito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti.
(5) Če je storilec z dejanjem iz tretjega in četrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno premoženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let
Nevestno delo v službi
258. člen
(1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
Predsednik Vlade Republike Slovenije je prvi minister, ki ima pregled na delom vseh ministrov v Vladi RS, zato je nepojmljivo, da je osumljeni v tej vlogi zvedel za tako sporno dejanje kot je pranje cca milijarde dolarjev iranskega denarja pa se mu ni zdelo, da bi zahteval preiskavo in poročanje od njej od neposredno podrejenega ministra za notranje zadeve. To kaže na sum, da je v navezi še s kom in po dogovoru opustil dolžno ravnanje, ker so te transakcije pranja iranskega denarja omogočali vplivni ljudje v NLB in širše, ki so imeli tudi vpliv na predsednika takratne Vlade g. Boruta Pahorja, da so mu svetovali naj ne ukrepa ali pa so tako minimizirali problem, da ni storil nič. Niti pa ga ni zanimalo kaj so naredile v zvezi s tem druge institucije, ki naj bi po njegovih besedah izvajale določene aktivnosti. Očitno jih niso, saj ni nihče končal v policijski preiskavi, niti na sodišču. Glede na dogajanja gre za sum širše, da je v pranje iranskega denarja bilo udeleženih več ljudi – uradnikov, ki očitno tvorijo organizirano kriminalno združbo kar pa tudi terja policijsko preiskavo v kateri bi moral tudi takratni predsednik Vlade, danes ovadeni g. Borut Pahor pojasniti svojo resnično vlogo. Nenazadnje tudi Državna komisija za preprečevanje korupcije jasno definira kaj je to korupcija:
„Vsaka kršitev (vse oblike ravnanj, tako storitve, torej ko nekdo stori nekaj, česar ne bi smel, kot opustitve, ko nekdo ne stori nečesa, kar bi moral);
kršeno je dolžno ravnanje (ravnanje, ki ga je oseba dolžna storiti, ker to določajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi ter kodeksi ravnanja in drugi veljavni notranji predpisi poslovnih ali poklicnih združenj, podjetij, društev …);
to kršitev storijo uradne osebe (kot so določene v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, Uradni list RS, št. 43/2011, to pa so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja ter nadzora v subjektih javnega sektorja in odgovorne osebe (osebe, ki so s predpisom, aktom pristojnega organa ali po naravi nalog, ki jih opravljajo, pooblaščene za sprejemanje odločitev ali za določeno ravnanje, med drugim so to tudi člani vodstvenih ali nadzornih organov v pravnih osebah in tudi samostojni podjetniki);
v javnem sektorju (državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi; druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vključno z javnimi podjetji in gospodarskimi družbami, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost)."
Torej tudi z vidika preprečevanja korupcije je bil takratni predsednik Vlade RS dolžan prijaviti sum korupcije najmanj Komisiji za preprečevanje korupcije, ker je izvedel, da je neka fizična oseba oprala cca milijardo ameriških dolarjev denarja v državni banki NLB kar je nedvomno kazalo, da tega ne bi mogel storiti, če v to ne bi bile vpletene še nekatere druge skorumpirane osebe, ki so mu pri tem pomagale z vsaj naklepno opustitvijo dolžnih ravnanj.
Glede na to, da takratni predsednik Vlade ni ukrepal, se poraja sum, da je šlo za dogovor državnega vrha, da se denar dovoli oprati v državni banki, kdo je od tega imel koristi pa bi morala že zdavnaj ugotoviti neodvisna policijsko tožilska preiskava. Glede na pretečen čas v katerem se ni zgodilo nič podajamo tudi sum zoper nam neznane storilce, ki so takrat zasedali pomembne položaje v policiji in tožilstvu in drugih institucijah, ki so naklepno opustili dolžna ravnanja, da preiskava sploh ni bila uvedena in ni za ta mednarodni škandal še nihče odgovarjal.
Prosimo, da nas o vseh ugotovitvah v zvezi z našo kazensko prijavo obveščate na e-naslov: info@gibanje-ops.com ali gibanjeops2013@gmail.com ali po klasični pošti.
Lep pozdrav!
Lado Troha, začasni predsednik Gibanja OPS
Poslano po elektronski pošti danes, 27.03.2019 ob 16.16 uri.
Ekipa OPS
