Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija
Ukinimo vsiljen RTV prispevek, prevzemimo RTV SLO v svoje roke in modernizirajmo RTV, da bo postala vsem v korist.
Ekipa OPS
Akcije Gibanja OPS

Torek, 18. Februar 2020 ob 19:32

Odpri galerijo

PODPIŠI PODPORO ZAKONU, DA SE OSVOBODIMO PRISILNEGA PLAČEVANJA RTV "PRISPEVKA" IN DA RTV Slovenija preide pod okrlije in nadzor vseh, ki jo vsa leta vdržujemo.
POPIŠI TUKAJ V TEJ POVEZAVI"

V skladu s 3., 39., 44., 67. in 74. členom Ustave Republike Slovenije, v skladu z Zakonom o medijih (ZMed) in v skladu s Strategijo Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017 – 2025, je Združenje v Gibanju OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije pripravilo in prdlaga državljankam in državljanov sprejem NOVEGA Zakona o RTV Slovenija, ki v prvi vrsti daje ključno vlogo pri upravljanju, odločanju o viziji, strategiji za uresničitev vizije ter načrtih in politikah in vsebinah RTV Slovenija, tistim, ki jo plačujejo.



Ta novi zakon pa (kar je bistvenega pomena) na stežaj odpira medijski prostor za alternative, drugače misleče, za nove ideje in predloge ter kritike. Osvoboja strahu pred izgubo službe kreativne urednike in novinarje ter ustvarja pluralnost ter medijsko svobodo v medijskem prostoru v Republiki Sloveniji.

Ustanovitelji – deležniki RTV Slovenija bodo od sprejema tega zakona naprej z vsakim mesečnim plačilom RTV deleža povečevali svoj skupni delež v javnem zavodu, skupni vplačani deleži od 25.12.1991 do sprejema tega zakona pa bodo procentualno šteli vsako leto pri delitvi presežkov 3/5, ki jih bo RTV Slovenija ustvarila. Prav tako bodo do dela delitve presežkov 1/5 upravičeni vsi zaposleni v RTV Slovenija. 1/5 od vseh ustvarjenih presežkov se bo vsako leto namenilo za načrtovane investicije, izobraževanje zaposlenih in za rezerve.

S tem bo zagotovoljena povsem drugačna miselnost zaposlenih v RTV Slovenija, saj bo tudi njihov osebni dohodek odvisen od uspešnosti poslovanja RTV Slovenija vsak mesec in na koncu vsakega zaključenega poslovnega leta. Zato bodo vsi z vodstvom na čelu želeli racionalizirati svoje delo in delo celotne RTV Slovenija, povečati produktivnost, zvišati kakovost in obseg programov, produkcije, kredibilnost ter verodostojnost, s ciljem pridobitve zaupanja uporabnikov in novih deležnikov RTV Slovenija ter posledično dohodka tudi iz naslova oglaševanja ter prodaje lastnih oddaj, foto, video vsebin ter filmov na trgu Slovenije, Evrope in Sveta.

Slogan stare RTV SLOVENIJA je: „DAJTE NAM DENAR, DA BOMO NAREDILI (povprečen ali celo slab) PROGRAM, slogan nove RTV SLOVENIJA PA BO: „DELAMO ODLIČEN PROGRAM, DA BI ZASLUŽILI DENAR“.  V popolnosti pa se iz RTV s tem zakonom umika vpliv politike, klanov, lobijev, klik in škodljivih združb, saj bodo o viziji, strategiji ter konkretnih načrtih ter nadzoru odločali deležniki RTV Slovenija in zaposleni. 

S sprejemom tega zakona se bo socialistični neprestrukturirani mastodont RTV Slovenija z 2.200 redno zaposlenimi in preko tisoč pogodbenimi sodelavci preobrazil v modern, racionalen in učinkovit javni zavod posebnega kulturnega pomena z znanimi deležniki, ki bo zaradi svoje visoke kakovostne produkcije na področju interneta, foto, video in filmske dejavnosti ustvarjal visoko dodano vrednost, ki bo omogočala konstanten napredek in razvoj ter zaodovljstvo vseh deležnikov in zaposlenih ter vseh uporabnikov raznolikih storitev in pestre ponudbe RTV Slovenija.

S tem zakonom se odpravlja krivica, da smo imeli plačniki RTV prispevka vsa ta leta po Zakonu o RTV Slovenija pravico samo plačevati, pravica o odločanju o vsem v RTV Slovenija pa je bila dodeljena razno raznim ljudem, izbranih  predvsem po merilih ideološke ali strankarske pripadnosti ter vez in poznanstev.


Pomembno, za nekatere zagotovo najbolj pa je, da bo takoj, ko bo RTV Slovenija zaradi svojega povsem drugačnega odličnega delovanja  zmožna vzdrževati sama sebe in ustvarjati presežke, ustvarjena možnost, da postane sodelovanje vsakogar povsem na prostovoljni podlagi in bo s tem odpadla vsakršna prisila financiranja.

Zdaj pa se vsi potrudimo, da bo čim prej tako, saj je temeljni pogoj za to, da ta zakon čim prej sprejmemo. Ko bomo predstavili še že izdelan projekt za hiter in kakovosten razvoj novodobne  RTV Slovenija, kar bo omogočil ta zakon, boste zagotovo vsi navdušeni in vsak dan bolj prepričani, da je to prava pot do popolne osvoboditve, očiščenja in preporoda slovenskega nacionalnega zavoda posabnega družbenega in kulturnega pomena, kar  RTV Slovenija bo zares postala.

Podporo zakonu lahko izrazite s svojim podpisom TUKAJ!


OSNUTEK!


ZAKON
O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA   (ZRTVSLO)

I. STATUS RTV SLOVENIJA

1. člen

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske,  televizijske, internetne, foto, video in filmske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljanov) Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: Slovencev po svetu), pripadnic in pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadnikov) slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.


2. člen


(1) Ustanovitelji javnega zavoda RTV Slovenija so deležniki Radiotelevizija Slovenija. Dolžnost ustanoviteljev je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.

(2) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija.

(3) Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.

II. DELEŽNIKI RTV Slovenija

3.člen


(1) Deležniki RTV Slovenija so vsi zavezanci za plačilo RTV prispevka (v nadaljnjem besedilu deleža);

(2) Pri odločanju ima vsak deležnik en glas, ne glede na velikost svojega deleža v RTV Slovenija;

(3) Vsaka polnoletna oseba lahko postane deležnik RTV Slovenija tako, da začne plačevati deleže (prispevek) RTV Slovenija;

(4) Deležnik lahko postane vsak, ki poda koristen predlog, patent, inovacijo, projekt ali karkoli kar bi koristilo boljšemu delu, programu ali storitvam RTV Slovenija. Njegov, prispevek se ovrednoti  v denarju kar predstavlja njegovo višino delža v RTV Slovenija;

(5) Deležnik RTV Slovenija je vsak v višini že vplačanega obveznega deleža, ki se izračuna tako, da se upošteva vse že plačane prispevke od 23.12.1991 do uveljavitve  tega takona, ki se spremenijo v obvezni delež RTV Slovenija;

(6) Deležnik RTV Slovenija si z vsakim novim plačilom obveznega mesečnega deleža procentualno poveča svoj skupni delež  v RTV Slovenija;

(7) Poleg obveznega mesečnega deleža lahko vsak deležnik vplača kadarkoli tudi prostovoljne deleže v poljubni višini in si tako poveča svoj skupni delež v RTV Slovenija;

(8 Deleži so dedni in so prenosljivi;

(9) Vsak deležnik RTV Slovenija je upravičen do delitve od ustvarjenih 3/5 presežkov RTV Slovenija, procentualno glede na njegov delež;

(10) Deležniki RTV Slovenija so tudi vsi zaposleni, ki so upravičeni do delitve 1/5 od doseženega ustvarjenega presežka;

(11) 1/5 ustvarjenega presežka se vsako leto nameni za ključne investicije, izobraževanje zaposlenih in strateške rezerve.

III. ZAPOSLENI v RTV Slovenija


4. člen


(1) So: pomožno osebje, administratorji, poslovni sekretarji, tehniki, novinarji, uredniki, direktorji in generalni direktor (izrazi so v moški obliki, a se razume, da so enakopravno obravnavane tudi ženske);

(2) Celotno kadrovanje se izvaja preko javnih razpisov na podlagi vnaprej znanih kriterijev in meril stroke, morale in etike, in imajo vedno (ko gre za isto število doseženih točk) prednost deležniki RTV Slovenija;

(3) Za vsako od naštetih kategorij se določi osnovno plačo za najnižjo kategorijo, ki je 10% višja kot je določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, potem pa se za vs e višje kategorije zaposlenih zvišuje osnovna plača do razmerja 1:3, ki se jo določi za generalnega direktorja.

(4) Variabilni del plače se določi glede na mesečno poslovno uspešnost RTV SLO in sicer 30% od ustvarjenega presežka procentualno se povečajo plače vseh glede na kategorijo, v kateri kdo dela. Od skupnega ostalega presežka se 10% nameni za posebne denarne in druge motivacijske nagrade za najbolj marljive in uspešne zaposlene, do katerih niso upravičeni direktorji in vodje, ki take nagrade delijo sodelavcem, ki jih vodijo;

(5) Vsak zaposleni v RTV Slovenija je zavezan in mu je treba omogočiti permanentno izobraževanje, ki mu ga 50% financira RTV SLO, ter karierno napredovanje.

IV. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA


5. člen


Javna služba na področju radijske, televizijske, internetne, foto, audio, video in filmske dejavnosti

(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
-        treh nacionalnih televizijskih programov;
-        štirih nacionalnih radijskih programov;
-        radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
-        po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
-        radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
-        radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
-        teleteksta, internetnega in mobilnega portala.

(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski in radijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

(3) Tretji nacionalni televizijski in četrti radijski program zagotavlja kontinuirane predstavitve in delo izvenparlamentarnih političnih skupin ter registriranih skupin civilne družbe in organizira vsaj tedenska soočenja s predstavniki parlamentarnih strank in nosilci oblasti, javnih funkcij in pooblastil različnih organov ter vodstev in nadzornikov gospodarskih družb v državni lasti.


6. člen


(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija:

-        zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;
-        zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;
-        zagotavlja produkcijo igranega programa;
-       ustvarja foto, audio in video vsebine za potrebe gospodarskih družb za marketing, dokumentarne in igrane filme;
-        zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;
-        zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;
-        zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;
-        zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;
izvaja programske vsebine, s katerimi prebivalce Slovenije osvešča o pomembnosti varovanja našega naravnega okolja, pridelavi in uživanju zdrave hrane, čiste pitne vode, duhovne rasti, dviganje ravni zavedanja in vzdrževanja dobrih medčloveških odnosih;
izvaja vsebine, s katerimi spodbuja vse starostne skupine v RS k aktivnemu državljanstvu in domoljubju;
izvaja programske vsebine, s katermi osvešča prebivalce RS v smislu poznavanja svojih pravic in dolžnosti izhajajočih iz Ustave RS ter mednarodnih konvencij, pogodb in paktov o človekovih pravicah in svoboščinah;
-        zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
-        skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;
-        izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;
-        posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;
-        predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;
-        predstavlja in promovira znanost;
-        posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;
-        posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih organizacij civilne družbe, izvenparlamentarnim političnim skupinam in  verskim skupnostim;
-        posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;
-        širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;
-        širi poznavanje in razumevanje resnične pretekle, polpretekle in novejše slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;
-        spodbuja šport;
-        informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;
-        informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;
-        spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;
-        obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;
-        podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;
-        podpira širjenje poznavanja drugih kultur, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikov;
-        zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;
-        zagotavlja prometne informacije.

(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.


7. člen


Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:
-        spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
-        spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;
-        spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
-        spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, politične, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;
-        zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;
-        spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;
-        uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;
-        varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

8. člen

(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programske produkcije, ki jo ustvarja v okviru javne službe;

(2) RTV Slovenija je dolžna trajno ohranjati svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugače bistveno poslabšali kvaliteto zapisa, ustrezno zaščiti oziroma prenese na tehnološko trajnejše nosilce besede, zvoka in slike oziroma besede in zvoka;

(3) Posnetki iz arhivov so za nekomercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti;

(4) Posnetki iz arhivov so za komercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti skladno z zakonom, ki ureja avtorske pravice, ter ob plačilu sorazmernih stroškov razmnoževanja in posredovanja ter tarife, ki jo določi Nadzorni svet RTV Slovenija.


9. člen


RTV Slovenija mora pri načinu razširjanja oziroma predvajanja in arhiviranja programov, ki jih ustvarja v okviru javne službe (v nadaljnjem besedilu: programov RTV Slovenija), skladno s svojimi tehnološkimi razvojnimi zmožnostmi uvajati nove tehnologije kot so internet, digitalna radiodifuzija, satelit, tako, da omogoči dostop do programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov doma in v tujini, slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah ter Slovencem po svetu.


10. člen


(1) Nacionalni program mora preko prizemeljskega omrežja pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program;

(2) V okviru pokritosti iz prejšnjega odstavka morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in ostale pomembnejše prometnice na dovolj visoki tehnološki ravni za kakovosten mobilni sprejem signala;

(3) Programi za obveščanje tuje javnosti morajo pokrivati večje kraje v Republiki Sloveniji, turistična središča in prometna vozlišča.

 

11. člen


(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu s programsko produkcijskim načrtom iz 19. člena tega zakona objavi razpis za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih na svojih programih predvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev;

(2) Postopek, pogoje in merila javnega razpisa iz prejšnjega odstavka sprejme Programski svet RTV Slovenija v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, in z zakonom, ki ureja področje medijev;

(3) Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu samo s soglasjem programskega odbora za narodnostni program.


13. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda;

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je politična propaganda dovoljena v času volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo in je za vse kandidatke in kandidate ter politične skupine enakopravna;

(3) Politična propaganda po tem zakonu so politično propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah.
(4) RTV Slovenija sme objavljati politično propagandnih sporočil samo z navedbo naročnika. Za vsebino takega sporočila je odgovoren naročnik.


14. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda;

(2) Verska propaganda po tem zakonu so plačani oglasi verskih skupnosti in oddaje, kjer se propagira samo eno ali samo nekatere verske skupnosti.


15. člen


(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz četrtega člena tega zakona;

(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj;

(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v Državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago enako dolžino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah;

(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev;

(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu referendumov ali volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.


16. člen


(1) RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti;

-        oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture);
-        oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija;
-        zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;
-        vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije;
-        digitalno oddajanje programov;

(2) RTV Slovenija ima za izvajanje javne službe po tem zakonu pri podelitvi prostih frekvenc ali dostopu do drugih tehnološko omejenih virov, ki jih za izvajanje javne službe nujno potrebuje, prednost in jih pridobiva brez javnega razpisa z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Agencija izda odločbo ob smiselni uporabi določb Zakona o elektronskih komunikacijah, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo. Mnenje mora vsebovati opredelitev razlogov, zaradi katerih je prednostna podelitev za izvajanje javne službe nujno potrebna.


Načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe


17. člen


(1) RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe  tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe;

(2) Plačila deležev za RTV Slovenija s strani deležnikov, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo za opravljanje javne službe, investicije in delitev presežkov ustvarjenih iz tržne dejavnosti med deležnike RTV Slovenija ter zaposlene po sistemu, ki ga določa ta zakon;

(3) Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon;

(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.

Tržne dejavnosti


18. člen


(1) Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:

-        trženje oglaševalskega časa in trženje programov;
-      trženje izdelanih dokumentarnih, zabavnih in drugih oddaj, foto, audio, video in filmske produkcije, programske storitve vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;
-        tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
-        dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;
-        založniška in koncertna dejavnost;
-        komercialna uporaba arhivskega gradiva.

V. VODENJE IN UPRAVLJANJE TER NADZOR


Svet RTV Slovenija


19. člen


(1) Svet RTV Slovenija:

-        na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja področje medijev, ter mednarodnimi akti;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme;
-        redno obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih;
-        obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija ter se do njih opredeli. Pri določanju programske politike in pri utemeljenih primerih da navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki morajo biti uvedene v programih;
-        na predlog generalnega direktorja daje soglasje k Statutu javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: statut);
-        na predlog generalnega direktorja daje mnenje o predlogu finančnega načrta;
-        imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorice oziroma direktorja radia (v nadaljnjem besedilu: direktor radia) in direktorice oziroma direktorja televizije (v nadaljnjem besedilu: direktor televizije);
-        odloča o drugih zadevah programske narave, kadar je tako določeno s statutom;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut;

(2) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem k statutu iz sedme alineje prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prejetem predlogu statuta, Nadzorni svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni svet) lahko odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(3) Kadar Svet RTV Slovenija svojega mnenja o predlogu finančnega načrta iz osme alineje prvega odstavka tega člena ne posreduje Nadzornemu svetu v 30 dneh po prejetem predlogu finančnega načrta, Nadzorni svet lahko odloči brez mnenja Sveta RTV Slovenija;

(4) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije iz devete alineje prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejetem predlogu, lahko generalni direktor dokončno odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(5) Svet RTV Slovenija odloča o svojem poslovniku z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: članov), o zadevah iz prve, druge, sedme in devete alineje prvega odstavka tega člena pa z večino glasov vseh svojih članov. O preostalih zadevah iz svoje pristojnosti odloča z večino glasov prisotnih članov.


20. člen


(1) V Svet RTV Slovenija so lahko izvoljene oziroma imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na gospodarskem, sociološkem, kulturnem, izobraževalnem ali kateremkoli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Za povabilo k sodelovanju v Svet RTV Slovenija, vodstvo RTV SLO razpiše interni javni razpis za vse deležnike RTV Slovenija po pokrajinah, ki ga objavijo na RTV SLO, in mora vsebovati strokovna in etična merila ter pogoje, da bodo v Svet RTV Slovenija zastopani iz vsake pokrajine po trije predstavniki deležnikov. Vodstvo RTV SLO organizira predstavitev kandidatk in kandidatov ter volitve po pokrajinah;

(2) Člani Sveta RTV Slovenija morajo svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese deležnikov RTV Slovenija in interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje;

(3) V Svet RTV Slovenija ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:

-        člani organov političnih strank;
-        poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) Evropskega parlamenta ali uslužbenke oziroma uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) in funkcionarke oziroma funkcionarji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) v organih Evropske unije;
-        predsednik republike, predsednica oziroma predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, županje oziroma župani, ustavne sodnice oziroma ustavni sodniki, ministrice oziroma ministri, državne sekretarke oziroma državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;
-        generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave.
-      vodje ali direktorji sindikatov in stanovskih organizacij ter gospodarskih družb v večinski državni lasti;

(4) V Svet RTV Slovenija prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:

-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže; prav tako pa tudi ne osebe, zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih ti izvolijo izmed sebe;
-        člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;
-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;
-        ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) RTV Slovenija, kot so generalni direktor RTV Slovenija, direktor radia in direktor televizije ter tisti zaposleni v RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut;

(5) Ožji družinski člani iz četrte alineje prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(6) Svet RTV Slovenija sestavljajo po trije predstavniki deležnikov RTV Slovenija iz vsake slovenske pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Dolenjska, Notranjska in Primorska, skupaj 21 članov.
-        enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;
-        enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;
-        tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in gospodarstvo in znanost;

21. člen


(1) Člani Sveta RTV Slovenija so imenovani oziroma izvoljeni z dnem podpisa sklepa o imenovanju ali odločbe o izvolitvi;

(2) Mandat članov Sveta RTV Slovenija je pet let od dneva, ko je svet konstituiran v skladu s tem zakonom;

(3) Mandat vsakega člana Sveta RTV Slovenija se lahko ponovi največ enkrat;

(4) Članu Sveta RTV Slovenija, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje oziroma izvolitev, določenih v tem zakonu, preneha mandat;

(5) Član Sveta RTV Slovenija, ki mu je prenehal mandat po prejšnjem odstavku oziroma je odstopil sam, se nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov Sveta RTV Slovenija;

(6) Vsakega člana RTV Slovenija se lahko kadarkoli odpokliče, če tako odloči več kot polovica deležnikov v pokrajini na referendumu;

(7) Svet RTV Slovenija je konstituiran, ko generalni direktor na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta v skladu s tem zakonom imenovani oziroma izvoljeni vsaj dve tretjini od skupnega števila vseh članov sveta.


22. člen


(1) Delo Sveta RTV Slovenija vodi predsednik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu namestnik) v skladu s poslovnikom Sveta RTV Slovenija;

(2) Predsednika in namestnika izvoli Svet RTV Slovenija izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov;

(3) Če ne pride do izvolitve predsednika ali namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilca (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb;

(4) Glasovanje Sveta RTV Slovenija je v vseh zadevah javno;


23. člen

(1) Člani Sveta in Nadzornega sveta ne smejo poslovno sodelovati z javnim zavodom RTV Slovenija;

(2) V času trajanja mandata članov Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlogi za takšno odločitev predhodno seznanjena Svet RTV Slovenija in Nadzorni svet;

(3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(4) Nihče ne more biti hkrati član Programskega sveta in Nadzornega sveta;

Generalni direktor RTV Slovenija


24. člen


(1) Generalnega direktorja RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. Mandat generalnega direktorja je pet let;

(2) Direktorja radia in direktorja televizije imenuje generalni direktor na osnovi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija. Direktor radia oziroma direktor televizije organizira in vodi delo radia oziroma televizije ter vodi strokovno programsko delo radia oziroma televizije, razen strokovno programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, za katera sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja, ki ju imenuje generalni direktor v soglasju z ustreznim Programskim odborom. Mandat direktorja radia in direktorja televizije je pet let;

(3) Odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je 5 let. Druge področne urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa;

(4) V primeru, da direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo Programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja Programskega sveta, ki mora najkasneje v roku 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov;

(5) Generalni direktor imenuje in razrešuje tudi druge vodstvene delavce, ki jih določa statut.

25. člen


Generalni direktor:
-        vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;
-        organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;
-        predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;
-        je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;
-        usklajuje delo direktorjev radia in televizije ter drugih vodilnih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;
-        opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut;
-        vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev;
-        v primeru, da se ugotovi materialna in kazenska odgovornost zaradi nepravilnosti, jamči poplačilo škode z vsem svojim premoženjem in premoženjem svojih družinskih članov.


26. člen


(1) Svet RTV Sloveija imenuje Programska dbora za italijanski in madžarski narodnostni program, ki štejeta po tri člane, razen tistih članov, ki jih samoupravni narodni skupnosti imenujeta sami oziroma jih izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih narodnostnih programov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dve tretjini članov za mandatno dobo štirih let;

(3) V Programski odbor iz prvega odstavka tega člena enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost;

(4) Programski odbor za narodnostni program daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa in k obsegu ter programski zasnovi, programskim standardom in programski shemi tega programa, ki morajo biti usklajeni z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter s predpisi, ki urejajo njegovo delo;

(5) Programski odbor za narodnostni program:

-        obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli;
-        daje pobude Svetu RTV Slovenija za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov;
-        opravlja druge naloge s področja narodnostnih programov, kadar tako določa statut;

(6) Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član Nadzornega sveta.


27. člen


(1) Svet RTV Slovenija imenuje Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki šteje devet članov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Svet RTV Slovenija lahko v Programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se volijo.

(3) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:

-        obravnava predlog in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide;
-     obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom;
-       obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah;
-       opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut;
(4) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti.


28. člen


(1) V javnem zavodu RTV Slovenija deluje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom ali statutom posamezna vprašanja urejena drugače;

(2) Predstavnik Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija je stalno vabljen na seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja Sveta delavcev o obravnavanih gradivih.


Nadzorni svet RTV Slovenija


29. člen


(1) RTV Slovenija ima Nadzorni svet, ki šteje 10 članov. Deležniki iz vsake pokrajine preko javnega internega razpisa in z volitvai izvolijo po enega člana, zaposleni RV Slovenija pa v zavodu RTV Slovenija na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo dva člana. Vlada Republike Slovenije delegira v Nadzorni svet enega svojega člana;

(2) Za člana Nadzornega sveta ne morejo biti imenovane oziroma izvoljene osebe, ki so navedene v tretjem odstavku 17. člena tega zakona, razen dveh članov, ki jih zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija izmed sebe izvolijo neposredno, vendar za člana Nadzornega sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge v javnem zavodu RTV Slovenija;

(3) Člani Nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, in vsaj pet let delovnih izkušenj;

(4) Člani Nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika Nadzornega sveta;

(5) Mandat članov Nadzornega sveta je štiri leta;

(6) Za konstituiranje Nadzornega sveta se smiselno uporabijo določbe tega zakona o konstituiranju Programskega sveta;

(7) Za nadomestitev člana Nadzornega sveta, ki mu je zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje oziroma izvolitev predčasno prenehal mandat ali če je odstopil sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi članov Programskega sveta.


30. člen


(1) Nadzorni svet:

-        sprejme statut na osnovi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija;
-        sprejema finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki v soglasju s Svetom RTV Slovenija;
-        določa ceno storitev, ki niso del javne službe v soglasju s Svetom RTV Slovenija;
-        določi način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;
-        podrobneje določi način plačevanja prispevkov za sprejemnike ter kriterije za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo skladno s tem zakonom;
-        odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev;
-        nadzira poslovanje RTV Slovenija;
-        nadzoruje vodenje poslovnih knjig in zakonitost poslovanja ter pregleduje periodične obračune;
-        ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo javnega zavoda, vključno z dokumentacijo, ki se nanaša na obratovanje oddajnikov in zvez;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali statutom;

(2) Kadar Nadzorni svet obravnava vprašanja s področja telekomunikacijskih storitev, zlasti ko odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, mora na svoje seje vabiti tudi predstavnice in predstavnike (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) Agencije za pošto in elektronske komunikacije v skladu s statutom;

(3) Nadzorni svet pisno obvešča Svet RTV Slovenija in Programska odbora RTV programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.  Če ugotovi nepravilnosti, naloži generalnemu direktorju, da jih odpravi. Nadzorni svet ima pravico in dolžnost, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga pristojnim organom ukrepe iz njihove pristojnosti;

(4) Nadzorni svet odloča z večino glasov vseh svojih članov, o statutu ter o svojem poslovniku pa z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.


Javnost poslovanja in statut


31. člen


(1) Poslovanje RTV Slovenija je javno. Letno poročilo se objavi na način, določen s statutom. Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah. Letno poročilo se objavi na spletnih straneh javnega zavoda RTV Slovenija. Javno se objavijo tudi sklepi in stališča Nadzornega sveta ter stališča Programskega odbora za narodnostni program, ki se nanašajo na problematiko narodnostnega programa;

(2) Seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta so javne;

(3) Člani Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta so upravičeni do sejnine in povrnitve materialnih stroškov skladno s statutom.


32. člen


(1) S statutom se določijo zlasti:

-        organizacija javnega zavoda in njegova členitev na organizacijske enote;
-        organi javnega zavoda in njihove pristojnosti skladno z zakonom;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev direktorjev radia in televizije;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornih urednikov in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev vodilnih delavcev RTV Slovenija, ki niso zajeti v prejšnjih alineah ter njihovo delovno področje in pristojnosti;
-        akti, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije;
-        druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda;

(2) Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


VI. FINANCIRANJE

33. člen


(1) RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti:

-        iz plačil obveznih in prostovoljnih deležev deležnikov RTV Slovenija (v nadaljevanju: deležniki);
iz prodaje ustvarjenih dddaj, foto, audio, video in filmske produkcije RTV Slovenije;
iz prodaje, ustvarjene z založniško in glasbeno produkcijo;
-        iz tržnih dejavnosti oglaševanja in storitev ter najemov prostorov in opreme v lasti RTV Slovenija;
-        iz sredstev državnega proračuna;
-        iz prostovoljnih prispevkov, sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom;

(2) Iz državnega proračuna se financirajo:

-        del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz plačil obveznih in prostovoljnih deležev deležnikov;
-        del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost, v deležu, ki se ne financirajo iz naslova deležnikov/naročnikov RTV programov in deležnikov RTV Slovenija;
-        posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, v delih, ki se ne financirajo s strani deležnikov;

(3) Iz vplačil deležnikov se financira dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno službo določa ta zakon, razen v delih, ko se ta dejavnost glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena financira iz državnega proračuna.


34. člen


(1) Radijska, televizijska in internetna dejavnost RTV SLO se primarno financira iz naslova plačila deležev deležnikov;

(3) Višina cene zakupa programov RTV SLO se oblikuje na predlog nadzornega sveta RTV SLO, o tem pa odloči Svet RTV Slovenija. Predlog za povišanje cene plačila obveznih osnovih deležev mora Nadzorni svet podati najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.


35. člen


(1) Plačilo obveznih mesečnih deležev se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini po izstavljeni položnici, prostovolni deleži RTV SLO pa poljubno kadarkoli v mesecu:

1. za zasebno rabo:

a) Fizične osebe plačujejo za vse RTV programe in internetni portal MMC 10,00 € na mesec;
b) Plačilo v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;

2. za javno rabo:

c) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki za vse programe  RTV SLO in internetni portal MMC proti plačilu v višini 35,00 € mesečno, v primeru večjega števila takih poslovnih enot (preko 3) pa za vsako sprejemne mesto zmanjšano za 20 odstotkov;

3. Vsak deležnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, je upravičen pri oglaševanju ali koriščenju ostalih storitev, najemanju poslovnih prostorov ali opreme, ki jo RTV Slovenija oddaja v najem, do 10% popusta, ki ni vezan na druge popuste v smislu količin, dolgotrajnosti najema itd. 

(2) Plačila obveznih deležev za dostop do vseh RTV SLO programov so oproščene naslednje skupine zavezancev:
-        socialno ogroženi;
-        invalidi s 100 odstotno telesno okvaro;
-        invalidi z manj kot 100 odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo;
-        osebe, ki so trajno izgubile sluh;
-        vzgojno izobraževalni zavodi, ustanove za varstvo otrok, bolnišnice, izvajalci socialno varstvenih dejavnosti znotraj javne mreže in invalidske organizacije – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu ali učnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma pacientov;
-        diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti;

(3) Za socialno ogrožene iz prve alineje prejšnjega odstavka štejejo prejemnice oziroma prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke;

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja programov le s pravnomočno odločbo organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka;

(5) Zavezanci iz druge do četrte alineje drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, s katero je ugotovljena stopnja invalidnosti.


36. člen


Za RTV Slovenija veljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.


Evidenca deležnikov RTV Slovenija


37. člen


S tem poglavjem se določajo zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih RTV Slovenija obdeluje za potrebe vodenja vplačil deležnikov RTV Slovenija obveznih in prostovoljnih deležev ter pripisov povečevanja prostovoljnih deležev;

(1) Uredi se on-line vodenje računov deležnikov in izstavljanje on-line položnic na račune deležnkkov RTV Slovenija, na katerih lahko vsak deležnik vedno spremlja njegovo stanje deležev na računu deležnika z možnostjo elektronskega plačevanja obveznih mesečnih in prostovoljnih deležev.


38. člen


(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače;
(2) Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni posredovati osebne podatke brezplačno.


39. člen


(1) Upravljalec evidenc, določenih s tem zakonom, je RTV Slovenija;

(2) RTV Slovenija lahko uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in delitve deležev od ustvarjenega presežka.


VII. KAZENSKE DOLOČBE


40. člen


(1) Z globo od 10.000,00 do 50.000,00 € se kaznuje za prekršek RTV Slovenija, če:

-        objavi politično propagandno sporočilo brez navedbe naročnika iz 13. člena tega zakona;
-        objavi versko propagandno sporočilo iz 14. člena tega zakona;
-        najpozneje 15 dni pred začetkom volilne kampanje ne objavi načina, oblik, obsega in pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov (peti odstavek 15. člena).

(2) Z globo od 1.000,00 € do 5.000,00 € se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba RTV Slovenija, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.


VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


(1) Po uveljavitvi novega Zakona o RTV Slovenija velja obvezno vplačevanje osnovih deležev do trenutka, ko se ugotovi, da je RTV Slovenija sposobna ustvarjati toliko prihodkov, da bo zagotavljala stabilno financiranje same sebe. Po tem se obveznost financiranja z vsakomesečnimi obveznimi deleži s strani deležnikov RTV SLO ukine. Vsi vplačujejo samo še prostovoljne deleže po lastni presoji, želji in zmožnostih;

(2) Od možnosti prostovoljenga deležništva po prejšnji točki tega člena lahko vsak deležnik izstopi iz deležništva RTV Slovenija in lahko zahteva izplačilo svojih skupnih obveznih in prostovoljnih deležev, ki jih je vplačal od uveljavitve tega zakona;

(3) Višina osnovnih plač za vse zaposlene v RTV Slovenija se uveljavijo tretji mesec od uveljavitve tega zakona;

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zdajšnji veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija;

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o RTV Slovenija je pripravila ekipa Združenja v Gibanju OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije.


Zanje: Ladislav Troha , začasni predsednik Gibanja OPS

Na Vrhniki, 17.11.2019

Podporo zakonu lahko izrazite s svojim podpisom TUKAJ!
 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. May 2026 at 12:16

255 ogledov

ČETRTO PONAVLJANJE ISTEGA FILMA Janša &co
Janševa nova vlada ne prinaša sprememb, ampak reciklažo starega sistemaSlovenija je ponovno dobila vlado pod vodstvom Janez Janša. Predstavlja se kot “nova razvojna koalicija”, kot začetek “nove dobe”, kot odgovor na kaos prejšnje oblasti.Toda večina ljudi ima občutek, da ta film gledamo že četrtič.In vedno se začne enako: – velike besede,– obljube o reformah,– boj proti korupciji,– nova politična kultura,– učinkovitost,– odgovornost,– razvoj,– blaginja.Potem pa pride realnost: – strankarsko kadrovanje,– politični klientelizem,– širjenje birokracije,– novi “naši ljudje”,– nove agencije,– novi privilegiji,– in stara omrežja moči.Vlada je nastala zaradi političnega obrataKljučnega pomena je dejstvo, da te vlade brez političnega obrata Zoran Stevanović in Anže Logar sploh ne bi bilo mogoče sestaviti.Oba sta pred volitvami ustvarjala vtis, da ne bosta omogočila nove Janševe vlade.Prav na tej podlagi sta pridobivala glasove: – razočaranih volivcev,– neopredeljenih,– in ljudi, ki niso želeli nadaljevanja stare politične polarizacije.Po volitvah pa je sledil politični preobrat.In prav ta preobrat je omogočil nastanek nove oblasti.Zato danes veliko ljudi čuti: da niso bili prepričani z argumenti,ampak politično izigrani.Politična trupla v šahuNajvečji paradoks pa je, da sta zdaj ravno Zoran Stevanović in Anže Logar postala politično povsem odvisna od Janševega projekta.Zakaj?Ker se zavedata: če bi povzročila padec vlade, bi sledile nove volitve.Na teh volitvah pa bi zelo težko ponovno prepričala iste volivce, ki danes njune predvolilne izjave razumejo kot politično prevaro.In prav zato nastaja nevarna situacija: koalicija lahko postane talec lastnih političnih kalkulacij, partnerji pa ne bodo odločali po interesu ljudi, ampak predvsem po logiki političnega preživetja.Kdo v resnici vodi državo?Tu pa pridemo do še pomembnejšega vprašanja.Ali ljudje sploh vedo, komu dajejo oblast nad svojimi življenji?Koliko volivcev se pred volitvami dejansko pozanima: – kakšne strokovne kompetence imajo poslanci,– kakšne rezultate imajo za sabo,– kaj so v življenju ustvarili,– kaj so vodili,– kakšne delovne izkušnje imajo,– in ali sploh razumejo področja, o katerih odločajo?Kje lahko državljani pregledno vidijo: – reference kandidatov,– njihove dejanske dosežke,– njihove vodstvene sposobnosti,– njihove pretekle uspehe ali neuspehe?Skoraj nikjer.Večina ljudi danes politika izbira na podlagi: – televizijskih nastopov,– všečnih sloganov,– kratkih videov,– medijske propagande,– in občutka, da nekdo “dobro govori”.Toda dobro govoriti še ne pomeni: – dobro voditi,– dobro razumeti ekonomijo,– dobro pripravljati zakone,– ali dobro upravljati državo.Bi takim ljudem zaupali svoje podjetje?Postavimo vprašanje drugače.Bi človeku: – brez preverjenih rezultatov,– brez dokazljivih kompetenc,– brez resnih vodstvenih izkušenj,– in brez odgovornosti za pretekle napake,zaupali: – svoje podjetje,– svoje življenjske prihranke,– ali prihodnost svojih otrok?Večina ljudi ne bi.Državo pa pogosto vodijo ravno taki posamezniki.In ne samo to: sprejemajo zakone, ki vsak dan vplivajo na milijone ljudi.Strankokracija vedno izbira poslušneNajvečji problem Slovenije ni samo ena vlada ali en politik.Problem je sistem.Strankokracija.Ta sistem že desetletja proizvaja: – negativno kadrovsko selekcijo,– politično lojalnost namesto sposobnosti,– in zaprt krog ljudi, ki krožijo med funkcijami ne glede na rezultate.V Sloveniji o ključnih položajih pogosto ne odločajo: – strokovnost,– kompetence,– delovne izkušnje,– moralna integriteta,– ali sposobnost vodenja.Odločajo: – pripadnost,– poslušnost,– retorika,– medijska podoba,– in koristnost za omrežja moči.Če bi v Sloveniji resnično kadrovali po: – sposobnosti,– etiki,– rezultatih,– in odgovornosti,večina obrazov, ki jih danes gledamo v politiki, nikoli ne bi zasedla najvišjih funkcij države.Politika kot medijski produktDanašnji politiki postajajo predvsem: – medijski produkti,– retorični performerji,– in profesionalni upravljalci javnega mnenja.Ljudje ne volijo več preverjenih rezultatov.Volijo: – všečne nastope,– všečne parole,– in občutek “odločnega vodje”.Zato se isti politični vzorci neprestano ponavljajo.Vsaka nova garnitura obljublja: da bo “počistila sistem”. Na koncu pa sistem vedno znova posrka tudi njih.Tehnokratski totalitarizem pod krinko modernizacijePosebej nevarno pa je, da se pod pojmi: – digitalizacija,– varnost,– modernizacija,– boj proti dezinformacijam,– in učinkovito upravljanje državev Evropi in svetu vse bolj uvajajo modeli nadzora, ki lahko vodijo v tehnokratski totalitarizem.Tak sistem temelji na: – centralizaciji moči,– digitalnem nadzoru,– upravljanju družbe preko algoritmov,– finančni odvisnosti,– in omejevanju drugače mislečih.In prav politično šibke ter odvisne koalicije so pogosto najbolj primerne za izvajanje takšnih projektov, ker nimajo dovolj notranje moči ali poguma, da bi se uprle zunanjim centrom vpliva.Iz te moke ne bo kruhaSlovenija danes ne potrebuje: – četrte izvedbe iste politike,– novih marketinških sloganov,– ali novih obrazov starega sistema.Potrebuje: – resnično odgovornost,– meritokracijo,– odpravo strankokracije,– več neposredne demokracije,– pregledno preverjanje kompetenc kandidatov,– in vrnitev oblasti ljudem.Dokler pa bo država delovala po principu: “naši proti vašim”,in dokler bodo stranke kadrovale predvsem poslušne,se ne bo spremenilo nič bistvenega.Menjali se bodo samo obrazi.Sistem pa bo ostal isti.Zato predlagamo uresničitev Osvobodinega programa OOPS - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije z novo Temeljno družbeno pogodbo, ki ukinja strankokracijo in negativno kadrovsko selekcijo in uvaja neposredno karantansko vladavino ljudstva temelječo na štirih stebrih: - neposredni javni izbor najboljših in kompetentnih strokovnjakov,- iniciativa- referendum in - odpoklicKo boste v večini za to in boste pripravljeni za te ključne in plemenite spremembe delati, se bo pa zgodila zelo drufačna, veliko boljša Slovenija. Potrudimo se vsi dobri ljudje, sa bo to čim prej. Ekipa OPS

Thu, 21. May 2026 at 09:38

557 ogledov

Zakaj Slovenci tako radi sledimo “močnim vodjem”?
Vzgoja v pridnost, strah pred izstopanjem in narod brez notranje suverenostiV Sloveniji se vedno znova ponavlja isti politični vzorec. Ljudje se razočarajo nad oblastjo, prisegajo, da “nikoli več ne bodo nasedli”, nato pa pride nov obraz, nov “odrešenik”, nov “močan vodja” — in množice ponovno sledijo.Zakaj?Kako je mogoče, da narod po desetletjih političnih prevar še vedno tako zlahka verjame: – avtoritetam, – političnim liderjem, – populistom, – in celo potencialnim diktatorjem?Odgovor ni samo političen.Je veliko globlji. Je psihološki, vzgojni in civilizacijski problem.Vzgojeni v poslušnost, ne v svobodoŽe od otroštva se veliko ljudi ne vzgaja v: – samostojno razmišljanje, – notranjo moč, – zdravo dvomljenje, – ali osebno odgovornost.Vzgojeni smo v: – pridnost, – ubogljivost, – prilagajanje, – in strah pred avtoriteto.“Bodi priden.”“Ne izstopaj.”“Ne kompliciraj.”“Ne govori preveč.”“Ubogaj učitelja.”“Ubogaj šefa.”“Ubogaj sistem.”Tak človek kasneje pogosto postane idealen državljan za vsak sistem: – socialistični, – liberalni, – ali avtokratski.Ne išče resnice.Išče nekoga, ki mu bo povedal, kaj naj misli.Narod, ki se boji lastne močiEna največjih tragedij Slovenije je, da veliko ljudi sploh ne verjame več: – vase, – v svojo presojo, – v svojo moč, – in v možnost resničnih sprememb.Ko narod izgubi notranjo suverenost, začne iskati zunanje rešitelje.Takrat se pojavijo: – “novi obrazi”, – “odločni liderji”, – “močni govorniki”, – “karizmatični rešitelji”. (Najnovejši Zoran Stevanović)In ljudje jim sledijo skoraj religiozno.Ne zato, ker bi nujno imeli program.Ampak zato, ker izžarevajo: – samozavest, – odločnost, – moč, – in občutek varnosti.Mnogi ljudje si podzavestno želijo, da bi nekdo drug prevzel odgovornost namesto njih.Strah pred izključitvijoSlovenska družba ima močan kolektivni refleks: “Kaj bodo rekli drugi?”To ustvarja: – konformizem, – tišino, – pasivnost, – in slepo sledenje večini.Ljudje pogosto ne povedo, kaj zares mislijo. Ne zato, ker nimajo mnenja.Ampak ker jih je strah: – posmeha, – izključitve, – konflikta, – ali družbenega linča.Zato mnogi raje sledijo “glavni čredi”, tudi če globoko v sebi čutijo dvom.Avtoriteta kot nadomestek notranje stabilnostiPsihologi že dolgo opozarjajo: človek, ki nima razvite notranje stabilnosti, pogosto išče “očetovsko figuro”.To je lahko: – politik, – guru, – ideologija, – stranka, – ali medijska osebnost.Tak človek ne išče resnice.Išče občutek pripadnosti in varnosti.Zato lahko nekateri politiki skoraj čez noč postanejo: – “mesije”, – “edino upanje”, – ali “nezmotljivi voditelji”.Tudi ko jih dejstva ujamejo v protislovja, jih privrženci še vedno branijo.Zakaj?Ker napad na liderja doživljajo kot napad nase.Demokracija brez notranje svobode ne delujeFormalna demokracija sama po sebi ni dovolj. Če so ljudje: – prestrašeni, – pasivni, – vzgojeni v poslušnost, – in odvisni od avtoritet, potem demokracija hitro postane samo predstava za javnost.Volitve se spremenijo v: – marketinški boj, – manipulacijo čustev, – in tekmovanje političnih kultov osebnosti.Narod pa ostane brez resničnega vpliva.Rešitev ni nov ali že znan “mesija”Slovenije ne bo rešil: – nov obraz, – nov lider, – nova stranka, – ali nov “odločni vodja” ali pa mesija za mnoge, ki je źe dokazal, da ni tisto za kar se prodaja. (Janez Janša)Dokler ljudje sami ne razvijejo: – notranje svobode, – kritičnega razmišljanja, – osebne odgovornosti, – in poguma za resnico, se bo zgodba ponavljala.Vedno znova bomo dobivali: – nove obraze starega sistema, – nova razočaranja, – in nove politične prevare.Potrebujemo prebujene ljudi, ne novih idolovPrava sprememba se začne: – ko ljudje nehajo slepo slediti, – ko začnejo postavljati vprašanja, – ko nehajo iskati rešitelje, – in ko razumejo, da oblast v resnici pripada njim.Narod, ki razmišlja s svojo glavo, je neobvladljiv.In prav zato sistem skozi: – vzgojo, – medije, – politiko, – in družbeni pritisk že desetletja ustvarja predvsem poslušne ljudi, ne pa svobodnih posameznikov.Ekipa OPS

Tue, 19. May 2026 at 11:17

138 ogledov

Fenomen slovenskega levo desnega navijaštva
V Sloveniji smo že desetletja priča nenavadnemu in zelo nevarnemu družbenemu pojavu — slepemu političnemu navijaštvu. Delitev na »leve« in »desne« je postala tako močna, da pri mnogih ljudeh politika ni več vprašanje razuma, vrednot in iskanja najboljših rešitev za skupno dobro, temveč vprašanje čustvene pripadnosti, skoraj religiozne vere v »naše« in sovraštva do »vaših«.Mnogi ljudje danes svojih političnih voditeljev ne ocenjujejo več po resnici, poštenosti, sposobnosti ali moralnosti, ampak po tem, kateremu političnemu taboru pripadajo. Če »naši« naredijo nekaj slabega, se išče izgovore, opravičila, relativizacije in preusmerjanje pozornosti na nasprotnike. Če isto stvar naredijo »drugi«, pa nastopi moralno ogorčenje, sovraštvo in celo pozivi k uničenju političnega nasprotnika.To ni več demokracija zdravega razuma, ampak psihologija navijaških skupin.Kako nastane politično navijaštvo?Človek ima naravno potrebo po pripadnosti skupini. Ko izgubi zaupanje v državo, institucije in pravičnost sistema, začne iskati občutek varnosti v ideologiji, politični skupini ali karizmatičnem voditelju. Takrat politika postane nadomestek za identiteto.Posledica je:nekritično branjenje »svojih«,demoniziranje nasprotnikov,izguba sposobnosti objektivne presoje,življenje v medijskih in ideoloških mehurčkih, ter postopna radikalizacija družbe.Največja nevarnost nastopi takrat, ko človek ni več sposoben priznati napake svojih političnih voditeljev. Takrat resnica ni več pomembna. Pomembno postane samo še: »Da naši zmagajo.«In prav tu se začne propad demokracije.Slovenska posebnostV Sloveniji je ta pojav še posebej izrazit zaradi zgodovinskih delitev iz druge svetovne vojne, povojnih pobojev, komunistične diktature, tranzicijskih krivic ter manipulacij po osamosvojitvi.Namesto resnične narodne sprave smo dobili trajno politično vojno, ki jo mnogi centri moči namenoma ohranjajo, saj razdeljen narod lažje obvladujejo.Ljudje se tako desetletja prepirajo:kdo je »komunist«,kdo je »fašist«,kdo je »janšist«,kdo je »kučanist«,Če to vsklikajo en proti drugemu se v odmevu sliši isti, isti, isti...medtem ko se v ozadju pogosto nadaljujejo:korupcija,klientelizem,privatizacijski ropi,zlorabe pravosodja,medijske manipulacije,ter uničevanje zaupanja v državo.Razdeljen narod je šibek narod.Slepo navijaštvo je nevarnoZgodovina nas uči, da največjih zlorab oblasti niso omogočili samo zlobni posamezniki, ampak tudi množice nekritičnih privržencev, ki so bile pripravljene opravičiti skoraj vse, če je to počela »njihova stran«.Ko človek izgubi kritično distanco:začne opravičevati laži,tolerirati krajo,sprejemati sovraštvo,relativizirati nasilje,in celo podpirati krivice, če škodijo političnim nasprotnikom.To je moralni padec družbe, ki se nam žal Slovencem dogaja zaradi strankokracije in posledično negativne kadrovske selekcije. Stranke kadrujejo po meri pripadnosti in ne po meri strokovnosti, znanja, kompetenc in ne iščejo kadrov z moralno integriteto. To jim je sekundarnega pomena. Ko je treba vedeti komu to najbolj koristi. Tistim, ki lovijo v kalnem in v resnici vladajo in plenijo sadove žuljev naroda. T.i. globoka država ali njeni pripadniki. Noben politik, nobena stranka in nobena ideologija ne bi smela biti nad resnico, pravičnostjo in človekovim dostojanstvom.Kaj je prava demokratična drža?Prava politična zrelost pomeni:da uporabljaš enaka merila za vse,da znaš pohvaliti dobro potezo tudi političnega nasprotnika,da znaš priznati napake »svojih«,da ne sovražiš ljudi zaradi drugačnega mnenja,in da razumeš, da noben politik ni mesija.Demokracija ne temelji na slepem sledenju voditeljem, ampak na budnih, razmišljujočih in moralno odgovornih državljanih.Največji problem Slovenije niso levi ali desni v vrhovih strank. Največji problem Slovenije je izguba sposobnosti samostojnega razmišljanja tistih, ki slepo navijajo za ene ali druge. Ti so gorivo za manipulacijske vodje. Dokler bomo ljudje drug drugega gledali kot sovražnike zaradi političnih oznak, bomo ostajali razdeljeni, izčrpani, vodljivi in nebogljeni. Ko pa bomo začeli uporabljati enaka moralna merila za vse — leve, desne in »nove obraze« — se bo začela resnična demokratična in moralna prenova družbe.ALI LAHKO SOVRAŠTVO Z DRUŽBENIH OMREŽIJ PRIDE NA ULICE?Vprašanje, ki si ga danes premalo ljudi upa zastaviti, je zelo resno:Kaj se zgodi z narodom, ko politično sovraštvo postane močnejše od medsebojnega spoštovanja?Danes smo vsak dan priča brutalnim verbalnim spopadom na družbenih omrežjih, v medijih in politiki. Ljudje se žalijo, ponižujejo, demonizirajo in sovražijo samo zato, ker imajo drugačno politično prepričanje. Vedno več je besa, frustracij in pripravljenosti, da se politične nasprotnike obravnava kot sovražnike, ne več kot sodržavljane.Ob poslabšanju ekonomskih in socialnih razmer lahko takšna razdeljenost postane zelo nevarna.Zgodovina nas uči, da se nobena družba ne zlomi čez noč. Najprej pride:propaganda,razčlovečenje drugače mislečih,hujskanje,medsebojno sovraštvo,izguba dialoga,potem pa lahko pride tudi nasilje na ulice in trge ter v vsako vas. Slovenci smo eno obliko državljanskega razkola že doživeli med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ta rana v narodu še danes ni zaceljena. Prav zato bi morali biti toliko bolj previdni, ko danes znova gledamo razdeljevanje ljudi na »naše« in »vaše«, na »prave« in »neprave« Slovence.Noben politik ni vreden sovraštva med ljudmi. Nobena ideologija ni vredna krvi. In nobena oblast ni vredna uničenja lastnega naroda.Če bomo nadaljevali s slepim navijaštvom, medsebojnim poniževanjem in izgubo sposobnosti poslušanja drug drugega, bomo kot družba stopali proti vedno večjemu konfliktu.Zato je zdaj čas za treznost.Čas, da se ponovno naučimo:poslušati,spoštovati različna mnenja,uporabljati enaka merila za vse,ter razumeti, da smo kljub razlikam še vedno en narod.Prihodnost Slovenije ne bo odvisna od zmage levih ali desnih, ampak od tega, ali bomo znali ostati LJUDJE. Zato se v Gibanju OPS trudimo svariti pred nevarnostmi, ki jih vidimo, da nebi Slovenci znova zašli v polje, ko brat dvigne roko na svojega brata. Bog ne daj, da se zgodi. Zato predlagamo, da nakopičeno jezo in sovraštvo, ki se kopiči 30 let transformiramo vsi skupaj, ne glede na katero koli pripadnost, v kreativne rešitve, ki jih predlagamo skozi Osvobodilni program narodne enotnosti OOPS in novo Temeljno družbeno pogodbo, ter VIZIJO SLO 2030. OBLAST PRIPADA ZDRUŽENEMU IN ENOTNEMU LJUDSVU, KI NAJ TAKŠEN ZAŽIVI V DUHOVNI IN GMOTNI BLAGINJI. Če si želiš, da bo tako deluj, sodeluj in ukrepaj. Povezava na predlagano rešitev. Ekipa OPS

Tue, 19. May 2026 at 10:53

247 ogledov

Slovenci, Thomas Jefferson in Deklaracija neodvisnosti
Prevod besedila na spominski plošči. Plošča se nahaja v Clevelandu, Ohio (ZDA), v centru mesta (downtown).Natančna lokacija:Naslov: West Mall Drive (južno od Lakeside Avenue East), Cleveland, OH 44114Koordinate: 41°30'10.3"N, 81°41'40.6"W (ali približno 41.50292°N, 81.69462°W)Stoji ob pločniku, s pogledom na Cleveland Mall, blizu Cleveland City Hall in Cuyahoga County Courthouse." Slovenci, Thomas Jefferson in Deklaracija neodvisnostiV svojem izvodu Bodinove Republike je Thomas Jefferson parafiral dve strani. Na eni strani sta bili Bodinova opredelitev in označitev tirana, ki sta bili po pojmu zelo podobni izrazom, uporabljenim v Deklaraciji neodvisnosti. Na drugi parafiran strani je bil opis ustoličenja vojvod Koroške, slovenskega obreda, ki je morda močno prispeval k ustanovitvi naše velike države.Ta običaj, ki se je še vedno izvajal v času ameriške revolucije, je bil živ dokaz, da družbena pogodba dejansko obstaja, vsaj med Slovenci.Slovenci so verjeli, da oblast za vladanje pripada ljudem, ki naj bi jim bilo vladano, in ne tistim, ki vladajo. Verjeli so, da morajo biti njihovi vladarji ljudje iz ljudstva, iz vsega ljudstva. Verjeli so, da morata biti resnični lastnosti tistih, ki so v vladi, sposobnost in skrb. Verjeli so, da imajo njihovi voditelji slovesno dolžnost do ljudstva, da so pravični. In mi, Američani, danes verjamemo v ta ista načela. Tako je v času revolucije verjel tudi Thomas Jefferson." Naša izvirna tradicija: Karantanska ljudska suverenost in pravica do odpoklica(Amerikanci so v resnici ponaredili izvirno karantansko neposredno vladavino ljudstva, saj so v svojem družbenem redu izpustili neposredni javni izbor viditeljev, sploh pa možnost predčasnega odpoklica.) Slovenci smo eden redkih evropskih narodov, ki lahko s ponosom kaže na nepretrgano tradicijo neposredne ljudske suverenosti, ki sega vse tja v 7. stoletje. Ta tradicija ni le simbolika – bila je konkreten politični mehanizem, ki je oblast postavljal pod nadzor ljudstva in omogočal njegovo odstranitev, če je postala tiranska.Karantanija – prva slovanska država z institucionalizirano družbeno pogodboV 7. stoletju so naši predniki, Karantanci, ustvarili Karantanijo, eno prvih znanih samostojnih slovanskih državnih tvorb na tleh današnje Evrope. Za razliko od takrat prevladujočih modelov vladavine »po božji milosti« ali čiste dedne monarhije so Karantanci razvili sistem, v katerem je oblast izhajala iz ljudstva in bila pred njim odgovorna.Ključni simbol in orodje te suverenosti je bil obred ustoličevanja knezov (pozneje vojvod) na Knežjem kamnu pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju (današnja Koroška).Kako je potekal obred ustoličevanja?Obred je bil izjemno demokratičen za svoj čas in se je ohranil v različnih oblikah več kot 700 let:Novi vladar je moral pred kosezom (svobodnim predstavnikom ljudstva, pogosto izbranim kmetom) in zborom ljudstva priseči, da bo:Pravičen sodnik,Skrbel za blaginjo dežele in mir,Spoštoval »staro pravdo«,Branil ljudstvo in vero.Kosez je v slovenskem jeziku javno spraševal o njegovi primernosti. Šele po zadovoljivih odgovorih je vladarju prepustil mesto na Knežjem kamnu.Vladar je moral simbolično sprejeti kmečka oblačila, prejeti »nežen udarec« po licu (opomin, da ni nad zakonom in ljudstvom) in se z mečem obrniti na vse štiri strani neba – simbol, da bo branil deželo od vseh strani.Obred se je zaključil z blagoslovom v cerkvi Gospe Svete in nadaljeval na Vojvodskem prestolu.Zadnji znani obred tega tipa se je zgodil 18. marca 1414, ko so na enak način ustoličili habsburškega vojvodo Ernesta Železnega.Kramola – staroslovenska pravica do predčasnega odpoklicaNajpomembnejši element »Stare pravde« je bila kramola (v latinskih virih carmula ali podobno). To ni bila le pravica do upora, temveč institucionalizirana varovalka:Če je vladar prelomil prisego, postal tiran, zanemarjal ljudstvo ali kršil stare običaje, so imeli kosezi in ljudstvo pravico, da ga odpokličejo – tudi s silo. To je bila praktična izvedba načela, da oblast ni absolutna, temveč pogodbeno dana in pogodbeno odvzeta.Ta mehanizem predstavlja eno najstarejših oblik odgovorne vladavine v Evropi – stoletja pred angleško Magno Charto, pred Montesquiejem ali Lockom.Vpliv na sodobno demokratično miselTa karantanski obred je bil tako izjemen, da je o njem pisal že papež Pij II. (Aeneas Silvius Piccolomini). Francoski pravnik Jean Bodin ga je podrobno opisal v svojem delu Šest knjig o republiki (1576) kot edinstven primer prenosa suverenosti od ljudstva k vladarju.Thomas Jefferson, eden glavnih avtorjev ameriške Deklaracije neodvisnosti, je v svojem izvodu Bodinove knjige parafiral strani, ki opisujejo pravico karantanskih Slovencev do izbire in nadzora nad vladarjem. To je bil pomemben del intelektualne podlage za zamisel, da »vlada izhaja iz privolitve vladanih« in da imajo ljudje pravico, da »spremenijo ali odpravijo« oblast, ki postane destruktivna.Spominska plošča v Clevelandu (Ohio) to povezavo uradno priznava.Današnja kriza posredniške demokracije oz. demokrature v SlovenijiDve stoletji po francoski in ameriški revoluciji se je v Sloveniji (in širše v zahodnem svetu) posredniška parlamentarna demokracija močno izrodila:Strankarska oligarhija z negativno kadrovsko selekcijo (lojalnost pred kompetenco),Oddaljenost oblasti od ljudiManjkajoči mehanizmi neposrednega nadzora in odpoklicaPolitična elita, ki se obnaša, kot da ji je oblast dana za vedno in ne zaradi zaupanja ljudstva.Rezultat so nizka zaupanje v institucije, korupcija, neučinkovitost in občutek, da »ljudstvo voli, a ne vlada«.Čas za vrnitev k izvoru – Temeljna družbena pogodbaNi naključje, da se v tem trenutku pojavlja nova Temeljna družbena pogodba, ki jo je v osnutku pripravili dejavni čkanice in člani Gibanja OPS in zunanji sodelavke in sodelavci. Ta dokument ni revolucionarna novost, temveč restavracija naše najstarejše politične modrosti:Vrača javne, neposredne izbore ljudi za zasedbo pomembnih funkcij,Uvaja mehanizme predčasnega odpoklica nosilcev oblasti, ki ne izpolnjujejo zaupanja,Postavlja ljudstvo nazaj v vlogo suverena, ne le volilnega telesa vsakih nekaj let.To ni kopiranje tujih modelov. To je oživitev Karantanske stare pravde v 21. stoletju – prilagojene sodobnim razmeram velike države, a z enakim temeljnim načelom: oblast pripada ljudem, ki naj bi jim bilo vladano.Karantanci niso prosili za pravice. Oni so pravice podeljevali svojim knezom – in jih lahko tudi odvzeli.Čas je, da to znanje, te izkušnje naših starodavnih prednikov, to zavest in to moč ponovno prebudimo. Ne kot romantično nostalgijo, temveč kot praktičen temelj za boljšo, bolj odgovorno in bolj slovensko ureditev.Morda se zgodi, da jo bodo hoteli uveljaviti po našem zgledu tudi ostali narodi. Potem bo v svetu vse zelo drugače. Potrudimo se, da kot staroselci Evrope pokažemo vsem ostalim Evropejcem in narodom drugje po svetu, da so države in svet lahko urejeni brez oligarhij in diktatorjev, brez hierarhičnih piramid, ko vlada manjšina veliki večini. OBLAST VEDNO IN POVSOD NAJ PRIPADA LJUDSTVU. Kdo smo bili – to lahko spet postanemo.Deli in sodeluj ZA Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije.

Thu, 2. Apr 2026 at 10:06

795 ogledov

Rtv Slovenija prikrivala življenjsko pomembne informacije za zdravje ljudi
Vrhovno sodišče ni razveljavilo sodbe – resnica, ki jo je treba povedati jasnoVčeraj 1.04.2026 se v javnosti pojavljajo interpretacije preko MS ugrabljenih medijev, ki ustvarjajo vtis, da je v našem primeru prišlo do pomembnega preobrata.Nekateri mediji, med njimi tudi RTV Slovenija, poročajo, da naj bi bilo odločeno, da je bila ustavitev postopka napačna oziroma celo, da naj bi sodišče prve stopnje ravnalo protizakonito.Takšna predstavitev je zavajajoča, ker ne pove bistvenega.Vrhovno sodišče sodbe ni razveljavilo. Postopek ostaja ustavljen. Nobenega novega sojenja ni in nobene kazni ni bilo izrečene. To je pravno dejstvo, ki se ni spremenilo.Kaj se je v resnici zgodiloVrhovno sodišče je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Gre za izredno pravno sredstvo, pri katerem sodišče presoja pravilnost uporabe prava, ne pa dejanskega stanja na način, kot se to počne v rednem postopku.V konkretnem primeru je sodišče tej zahtevi ugodilo. Vendar pa pri tem ni poseglo v pravnomočno odločitev, s katero je bil postopek ustavljen. Ta odločitev ostaja v veljavi.To pomeni, da se izid za konkretni primer ni spremenil. Postopek je še vedno ustavljen in s tem tudi zaključen. Ni pravne podlage za novo sojenje, prav tako ni nobene sankcije.Sodišče je ob tem podalo tudi svoje pravno stališče glede uporabe instituta skrajne sile. Ocenilo je, da je bila ta pravna podlaga v konkretnem primeru uporabljena napačno. Toda to stališče nima retroaktivnega učinka. Ne more spremeniti že pravnomočno zaključenega postopka.Gre torej za tako imenovano deklaratorno odločitev – za razlago prava, ki velja za prihodnje primere, ne pa za poseg v že končanega.Ali je sodišče prve stopnje ravnalo protizakonito?Posebej pomembno je razjasniti trditev, ki se pojavlja v medijih, da naj bi sodišče prve stopnje ravnalo protizakonito.To ne drži v smislu, kot se to predstavlja javnosti.Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje kršilo zakon na način, ki bi pomenil nezakonito ali nedopustno ravnanje. Ugotovilo je nekaj drugega: da je bila pravna presoja – konkretno uporaba instituta skrajne sile – po njegovi oceni napačna.To pa je bistvena razlika.V sodnih postopkih je povsem običajno, da višje sodišče zavzame drugačno pravno stališče kot nižje. To še ne pomeni, da je nižje sodišče ravnalo protizakonito, temveč pomeni, da je pravo razlagalo drugače.Izraz “protizakonito”, kot se uporablja v javnem prostoru, ustvarja vtis hujše kršitve, celo nepravilnega ali nedopustnega ravnanja. V konkretnem primeru pa gre za strokovno pravno razhajanje, ne za ugotovitev nezakonitosti.Ključno dejstvo ostaja: Vrhovno sodišče zaradi te svoje presoje ni razveljavilo odločitve in ni spremenilo izida postopka.Najbolj pomembno pa je, da Vrhovno sodišče ni zanikalo dejstva, da je RTV SLO prikrivala življenjsko pomembne informacije za zdravje ljudi. Te življenjsko pomembne informacije, ki smo jih želeli preko RTV SLO izhajajo iz tega zločinskega dokunenta, ki smo ga pred tem preden smo "vdrli" v prostore ljudske RTV SLO, uradno pridobili skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja od Ministrtva za zdravje. O tem dokumenti in vsebini, ki negira laž "učinkovito in varno" seveda RTV SLO ni nikoli poročala. Objavljamo tudi povezave na sporno pogodbo Pfizer - EU in da EMA ni nikoli odobrila cepljenja celotne neselektivne populacije.https://gibanjeops.si/post/604011/uraden-vladni-dokument-ki-razkriva-laz-vseh-vpletenih-da-so-cepiva-zoper-k-19-ucinkovita-in-varnahttps://gibanjeops.si/post/813347/ema-ni-nikoli-dala-odobritve-za-cepljenje-celotne-slovenske-populacijehttps://gibanjeops.si/post/650468/razkrita-obcutljiva-zlocinska-pogodba-pfizer-komisija-eu-za-vse-drzave-clanice-euSte o teh dejstvih kdaj slišali kaj iz kakšne oddaje RTV SLO?Zakaj prihaja do napačnih interpretacijProblem nastane, ko se iz odločitve izlušči le en del – pravno stališče – in se ga predstavi kot končni rezultat.Naslovi, ki poudarjajo, da je bila ustavitev postopka napačna ali celo protizakonita, pri bralcu ustvarijo vtis, da je bila prejšnja odločitev odpravljena ali da se postopek vrača na začetek. To ne drži.Resnica je precej bolj preprosta: sodišče je povedalo, kako razume pravo, ni pa poseglo v že zaključeni primer.Širši kontekst in vprašanja, ki ostajajo odprtaVzporedno s pravnim dogajanjem v javnost prihajajo tudi informacije in posnetki zaslišanj, ki odpirajo vprašanja o ravnanju velikih farmacevtskih družb v času razvoja cepiv proti covidu-19.Med drugim kroži video zaslišanje predstavnika družbe Pfizer, v katerem so podane izjave o poteku testiranj in časovnih pritiskih v obdobju razvoja cepiva. Slišano je grozljivo slišati in gre zdaj za odprto Pandorino skrinjico.Ali bo morda zdaj RTV SLO o teh pričevanjih visokega uslužbenca farmacevtske družbe Pfizer poročala, odprla javno razpravo? Razložila narodu kaj smo pripadniki Gibanja OPS skušali preprečiti? Poglejte ta video, ki se je prav včeraj ob izdaji sodbe Vrhovnega sodišča pojavil v javnosti.(Video in prevod, ga. Tjaša Vuzem)Takšni posnetki odpirajo legitimna vprašanja o transparentnosti, postopkih preverjanja in odgovornosti v času "izrednih razmer." Prav ta vprašanja so bila tudi v središču širših družbenih razprav v zadnjih letih.ZaključekČe se vrnemo k bistvu: v našem primeru ni prišlo do pravnega preobrata.Vrhovno sodišče sodbe ni razveljavilo. Postopek ostaja ustavljen. Izid je enak kot prej.Trditve o “protizakonitem ravnanju” so pretirane in temeljijo na napačni interpretaciji pravnega pomena odločitve.Zato je še toliko bolj pomembno, da se držimo dejstev in jih jasno povemo.Le tako lahko preprečimo, da bi napačni vtisi nadomestili pravno realnost.Zahteva za popravek pri RTV SLO:Spoštovani,na podlagi 40. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do popravka objavljene informacije, ter skladno z Zakonom o medijih, od vas zahtevam objavo popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev v zvezi z vašim poročanjem o odločitvi Vrhovnega sodišča v predmetni zadevi.V vašem prispevku navajate oziroma ustvarjate vtis, da je bila odločitev sodišča prve stopnje protizakonita ter da je prišlo do vsebinskega preobrata v postopku. Takšna interpretacija je zavajajoča in ne odraža dejanskega pravnega stanja.Poleg tega vaše poročanje izpušča ključen kontekst dogodkov, zaradi česar je javnosti predstavljena nepopolna slika.Zato zahtevamo, da objavite naslednji popravek:"Vrhovno sodišče Republike Slovenije v predmetni zadevi ni razveljavilo pravnomočne odločitve o ustavitvi postopka. Postopek ostaja ustavljen, brez izrečene sankcije in brez ponovnega sojenja. Vrhovno sodišče je podalo pravno stališče glede uporabe instituta skrajne sile, vendar ni ugotovilo protizakonitega ravnanja sodišča prve stopnje v smislu, kot to izhaja iz nekaterih medijskih interpretacij. Gre za pravno presojo, ki ne vpliva na konkretni izid že zaključenega postopka.Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da razlogi za vstop v studio niso bili ustrezno predstavljeni. V času dogodka smo razpolagali z uradnim dokumentom, pridobljenim od Ministrstva za zdravje, ki se nanaša na pogodbena razmerja med državo in farmacevtsko družbo Pfizer.https://gibanjeops.si/post/604011/uraden-vladni-dokument-ki-razkriva-laz-vseh-vpletenih-da-so-cepiva-zoper-k-19-ucinkovita-in-varnaNa podlagi tega dokumenta smo želeli opozoriti na vprašanja glede transparentnosti, varnosti in učinkovitosti cepiv ter doseči javno razpravo o teh vprašanjih.Kljub temu teh informacij ni predstavila, niti ni omogočila celovitega vpogleda javnosti v razloge za naše ravnanje, kar je bistveno vplivalo na razumevanje dogodkov."Vaše poročanje z uporabo izraza »protizakonito« ustvarja napačen vtis o naravi odločitve, hkrati pa z izpuščanjem ključnih okoliščin zavaja javnost glede celotnega konteksta zadeve.V skladu z zakonodajo pričakujemo objavo popravka:brez sprememb in dopolnitev vsebine,na enakovrednem mestu in z enako vidnostjo kot izvirna objava,v zakonsko določenem roku.V primeru, da popravka ne boste objavili, si pridržujem pravico do uveljavljanja pravnega varstva.Lep pozdrav,Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije,Ladislav Troha, predsednikEkipa OPS

Thu, 22. Jan 2026 at 23:20

3937 ogledov

POZIV SLOVENSKEMU NARODU
Ima v Sloveniji oblast ljudstvo?Smo na vseh volitvah po letu "91 dobili poštene voditelje?Jih želite gledati še naprej?V kolikor je odgovor NE, prosimo, berite naprej, sicer to ni poziv za vas.JAVNI POZIV NARODULista OPS – Osveščeni prebivalci SlovenijeEdina nadstrankarska ljudska lista za Osvoboditev, Očiščenje in Preporod SlovenijeSLOVENIJA JE NA ZGODOVINSKI PRELOMNICIDiagnoza akutnega stanjaKer sedanji politični, pravni in gospodarski sistem deluje vse manj v dobrobit ljudi, temveč v korist ozkih interesnih skupin in neformalnih centrov moči. Metanje peska v oči z nekaj sto evri božičnice in povečanjem minimalne plače na raven, ki je še vedno nižja kot v Beogradu, so drobtine, ki nam jih mečejo z vrha, kjer obvladujejo med 70–80 % vsega kapitala, medtem ko si ga med sabo deli 20 % prvorazrednih privilegiranih državljanov.Ostali neprivilegirani, drugorazredni — ki nas je 80 % — pa se prerivamo med sabo za 20 % ustvarjenih ali sposojenih evrov iz skupne blagajne.Soočamo se z razraščeno korupcijo, vse več raznovrstnega kriminala in vse močnejšo vladavino organizirane hudodelske združbe – globoke države, neučinkovitim in selektivnim pravosodjem, sesuvanjem zdravstva, kadrovskimi primanjkljaji v policiji, šolstvu, zdravstvu in drugod v sistemu države, kjer je treba delati, razprodajajo in dogajajo se prevzemi naših gospodarskih družb in bank, selitve podjetij v tujino zaradi davčnih optimizacij, naraščajočo draginjo, socialno negotovostjo ter množičnim izseljevanjem mladih.Zaupanje ljudi v politiko, institucije in medije je na najnižji ravni od osamosvojitve, suverenost države pa se vse bolj razkraja. Odvisni smo od tujega denarja, hrane, nebo nam "varujejo" tuja letala, energentov in tuje delovne sile v vse večjem odstotku.Slovenija ima katastrofalno demografsko sliko — prebivalstvo se hitro stara, rodnost je najnižja v zgodovini države, mlade družine zaradi negotovosti, dragih stanovanj in nepredvidljive prihodnosti odlašajo z ustvarjanjem ali povečevanjem družin ter se odseljujejo.Namesto da bi država vlagala v slovenske družine in prihodnost naroda, odločevalci množično, nekontrolirano in prekomerno uvažajo tujo delovno silo ter spodbujajo socialni turizem, kar dodatno obremenjuje socialni sistem in ogroža socialno, kulturno in narodno ravnovesje.Postajamo vse večji dolžniški sužnji globalističnim kreditodajalcem. Poroštvo za zagotavljanje vračila kreditov je naloženo vsem nam na ramena. Vsak državljan ima že preko 20.000 € državnega kredita na hrbtu. Ko bo konec zmožnosti odplačevanja iz proračuna, bodo kreditodajalci poslali rubežnike. Po drugi strani pa je zaradi gospodarskega oškodovanja vsak državljan oškodovan za okoli 190.000€.Digitalizacija nas bo spravila na elektronski povodec in v popolno suženjstvo, da o načrtni depopulaciji niti ne govorimo. Tehnokratski totalitarizem prihaja skozi velika vrata. Agenda NWO 2030 je blizu. Prihajajo pritiski, ki bodo za mnoge neznosni, če se enotno takim načrom zasužnjevanja ne postavimo po robu.Najhuje pa je, da nam sistematično spodkopavajo moralni in duhovni temelj — relativizirajo resnico in odgovornost, rušijo vrednote ter razvrednotijo družino, človeško dostojanstvo, narodno zavest in prihodnost slovenskega naroda.Danes ni več dovolj lepšati fasade, barvati oken in vrat v tej naši skupni hiši — ker se sesuva sam temelj slovenstva.Če ne ukrepamo zdaj in odločno, tvegamo gospodarski, demografski, moralni in duhovni zaton ter dokončno izgubo resnične suverenosti Slovenije. Slovenski narod, zaradi katerega ta država je, je na poti propada.Zato je skrajni čas za korenit prelom s strankokracijo, globoko državo in ugrabljenim sistemom. Čas je za Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije.VSE POLITIČNE STRANKE MOLČIJO IN SE PRERIVAJO ZA SEDENJE V UDOBNIH FOTELJIHKer nobena politična stranka v Sloveniji — kljub večkratnim povabilom, posvetu v Žalcu 17. januarja 2026 in javnemu pozivu 19. januarja 2026 — ni bila pripravljena prevzeti odgovornosti in se zavezati ljudstvu za izvedbo Osvobodilnega programa narodne enotnosti (OOPS), to zgodovinsko odgovornost prevzemamo mi.(Ob tem moramo poudariti, da se je posveta udeležila stranka Straža v nastajanju, ki je načeloma sprejela program OOPS, vendar smo sodelovanje morali prekiniti zaradi njihovih ponavljajočih se skrajnih in polarizirajočih javnih stališč ter objav.Poleg tega Častne zaveze niso podpisali.)Zato se prvič v zgodovini oblikuje edina nadstrankarska neodvisna ljudska listaLISTA OPS – OSVEŠČENI PREBIVALCI SLOVENIJELista, ki ne pripada globoki državi, niti strankam pa tudi ne tujim interesnim skupinam ali korporacijam.To je lista, ki pripada ljudem. Vam!To je lista, ki jamči, da bo združen in enoten slovenski narod izvedel korenite, pozitivne in trajnostne politične ter družbene spremembe.Osvobodilni program narodne enotnosti (OOPS) - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod bo izveden v PETIH KORAKIH:Terapija in faze za ozdravitev1. Sprejem nove Temeljne družbene pogodbe (po starem Ustave) za vzpostavitev neposredne karantanske vladavine ljudstva, temelječe na štirih osrednjih stebrih: javni izbori, iniciativa, referendum in dpoklic ter z ostalimi humanimi in poštenimi pravili, ki jo bomo sprejeli na Plebiscitu 2.0, devet mesecev po volitvah.2. Izkoreninjenje negativne kadrovske selekcije, ukinitev strankokracije in razgradnja globoke države - onemogočanje vpliva neformalnih centrov moči na odločitve javnih in državnih organov, ukinitev oblastniških privilegijev.3. Vzpostavitev pravične pravne države,revizija divjih lastninjenj, krivičnih sodb in odprava krivic. Izkoreninje korupcije, nepotizma in klientelizma.4. Gospodarski razcvet in poštene razvojne priložnosti za vse. Zagon vseh intelektualnih in delovnih potencialov naših ljudi doma in vseh, ki se bodo vrnili iz tujine v Slovenijo saj bodo k temu spodbujani in posebej stimulirani. Racionalizacija in optimizacija celotne javne in državne uprave, znižanje tekoče javne porabe, posledično znižanje davkov in povečanje osebnih dohodkov in pokojnin.5. Postopni duhovni, moralni in etični preporod slovenske družbe.S temi petimi koraki slovenski narod dokonča tranzicijo, začeto leta 1990, in uresniči Vizijo Slovenija 2030 — Slovenijo svobodno, pravično, suvereno, neodvisno, ustvarjalno in uspešno. Slovenijo uspešnih in srečnih ljudi.ZAVEZNIŠTVO Z LJUDSTVOMKer strankokracijska srenja strank, ni bila pripravljena prevzeti odgovornosti za uresničitev tega Osvobodilnega programa narodne enotnosti OOPS - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije, to zgodovinsko odgovornost prevzemamo članice in člani Liste OPS — v tesnem zavezništvu s slovenskim narodom.Naša pot ni pot do privilegijev.Naša pot ni pot do političnega trgovanja.Naša pot je pot narodne enotnosti, odgovornosti in častne zaveze narodu, da bosta pričujoč program in vizija Slovenija 2030 uresničena.POGOJI ZA NASTOP NA ZGODOVINSKIH VOLITVAH 2026Da lahko ljudska, nadstrankarska Lista OPS nastopi na volitvah, bomo skupaj uresničili štiri ključne naloge:1. Zbrali najmanj 1.000 overjenih podpisov v vsaki volilni enoti, ki jih je 8.Skupaj najmanj 8.000 podpisov do 19. februarja 20262. Oblikovali najboljšo možno listo kandidatk in kandidatov na podlagi javnega razpisa Liste OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije (objavljen v nadaljevanju)3. Organizirali opazovanje na vseh voliščih, v volilnih okrajih, volilnih enotah in na Državni volilni komisiji, da bodo volitve poštene, pregledne in legitimne.4. Opozarjali javnost na morebitno diskriminacijo Liste OPS s strani medijev v Republiki Slovenije in prijavljanje kršitev evropskim institucijam.Zahtevamo enakovredno obravnavo.PREMAGATI STRAH – JE PRVI KORAK V SVOBODOZavedamo se, da mnoge ljudi spremlja strah. (Dejansko tudi tiste najbolj pogumne — pa vseeno naredijo, kar je potrebno.)Toda postavimo si iskreno vprašanje:Ali ni že sama misel, da se bojimo podpisati zakonit obrazec podpore, dokaz, da še ne živimo v resnično svobodni državi?Podpis podpore ni upor.Ni tveganje.Ni izpostavljanje.Je mirno, zakonito in dostojanstveno dejanje odgovornega državljana, ki se zaveda, da je nujno vzeti usodo v svoje roke.Ko stopimo skupaj, strah izgubi vso moč.Ko stopi skupaj narod, se začne osvoboditev.ZAKLJUČEK — AKCIJA SE ZAČNE TAKOJ ZDAJTo ni običajna politična kampanja.To je zgodovinski klic narodu.Ko se povežemo, lahko slovenski narod končno dokonča svojo osamosvojitev —ne samo politično, temveč tudi pravno, gospodarsko, moralno in duhovno —ter prepreči nadaljnji duhovni in moralni razkroj, nazadovanje in postopen propad. Vsi soglašamo, da si zaslužimo nadaljni obstoj in svetlo prihodnost. Zato smo tukaj, da to dosežemo.Lista OPS – Osveščeni prebivalci Slovenije stoji pripravljena.Zdaj vas vabimo, da stopimo naprej SKUPAJ — zelo boljši prihodnosti naproti.Znamo, zmoremo in hočemo.Organizacijski odbor Liste OPS - Osveščeni Prebivalci SlovenijeP.s.Podporo Listi OPS lahko izrazite tako, da stopite brez odlašanja na najbližjo Upravno enoto kjer dobite obrazec Podpora volilca kandidatni listi za volitve v Državni zbor, ga izpolnite in overite svoj podpis. Vse to se opravi zelo hitro in brezplačno.Kliknite na povezavo, da si obrazec lahko nstisnete: https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/Volitve_v_drzavni_zbor_2026/Kandidacijski_postopek/Obrazec_DZ-volivec_aktiven.pdfPotem ga overjenega pošljete na naš naslov: Lista OPS, Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnika ali pa pokličete na telefon 031274419, da se dogovorimo kje ga lahko predate našim zaupnikom v volilni enoti, ki jih bomo skušali čim več angažirati. Lahko se oglasite za pomoč tudi vi. Boljše, da strošek poštnine namenite kot donacijo za kampanjo Liste OPS kot Pošti. Podatke TRR bomo objavili čim bomo račun odprli, do takrat pa lahko donirate našemu Gibanju OPS in sicer:Združenje v Gibanju OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije)Stara Vrhnika 116, 1360 VrhnikaTransakcijski račun IBAN:SI56 1914 6501 1737 734BIC: SZKBSI2XXXXBo pa naša kapanja potekala večinoma od ust do ust in preko družbenih omrežji brez plačila oglasov.Zdaj pričakujemo takojšne zanimanje novinarjev, saj takega programa za ukinitev ključnega problema te države - strankokracije, negativne kadrovske selekcuje in globoke države, nima nihče v tej državi.Postanite raje medij vi, vsak, ki je to prebral in gremo med ljudi. Od tega je odvisno ali se bomo soočili v medijih z vsemi, ki želijo po starem kolobariti naprej.Seveda pa samo glas, da pridemo na soočenja ne bo dovolj, potrebujemo sodelovanje vseh, ki znajo pametno razmišljati in trdo delati za SKUPNO DOBRO, ker se zavedajo, da posledično bo dobro tudi njim.JAVNI RAZPISza pridobitev kandidatk in kandidatov za volitve v Državni zbor RSnadstrankarska ljudska lista OPS – Osveščeni Prebivalci SlovenijePogoji razpisaImate najmanj poklicno ali srednjo strokovno formalno izobrazbo (4-5. stopnja) in delovne izkušnje?Če formalne izobrazbe nimate, jo lahko nadomestite z dokazljivo neformalno izobrazbo, pridobljeno z večletnim delom in delovanjem na katerem izmed družbenih področij, kjer so vaša znanja pomembna za urejanje tega področja.Poleg tega pričakujemo splošno razgledanost, odgovornost in zrelo presojanje družbenih vprašanj.Ste strokovnjak na katerem koli področju, ki jih pokrivajo slovenska ministrstva?Ste doslej morda odrivali politične izzive, ker se vam je upiralo postati orodje v rokah vodilnih politikov v obstoječih strankah?Če ta vprašanja morda odražajo vaše razmišljanje, je prišel čas tudi za vas.Politika lahko deluje drugače — strokovno, etično, moralno in v resnično dobrobit celotne skupnosti.Politiki so lahko zgled državljanom ter spoštovani zaradi svojega strokovnega, odgovornega in marljivega dela v korist naroda.Koga iščemoV nadstrankarski ljudski listi OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije se povezujemo ljudje, ki želimo, da v slovenski parlament in na druga odgovorna mesta pridejo dejanski strokovnjaki ter ljudje s srčno kulturo, ki bodo razreševali vzroke naših težav, ne le posledic.Dokler ne odpravimo vzrokov, se bodo negativne posledice samo množile — kar se nam dogaja že desetletja.Kaj pričakujemoOd kandidatk in kandidatov pričakujemo, da bodo v Državnem zboru delovali:na podlagi svojih strokovnih in etičnih načel,v skladu z vizijo in strateškim Osvobodilnim programom narodne enotnosti (OOPS),ter da bodo sodelovali pri oblikovanju ocen stanja na družbenih področjih, pri oblikovanju vizij potem pa pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov, z jasnimi nosilci in roki izvedbe.Cilj je, da bodo državljani vedno lahko videli, ali se dane obljube dejansko uresničujejo.Dodatne varovalke razpisaKandidat oziroma kandidatka:ni bil/a na vodilnih funkcijah v političnih strankah, ki so del slovenske politične scene zadnjih 35 let,ni bil/a pravnomočno obsojen/a za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,sprejema načela odgovornosti, transparentnosti in zavezanosti ljudstvu.Način prijavePremislite o tej priložnosti in v primeru pozitivne odločitve pošljite prijavo s kratko biografijo, ki naj vsebuje:bistvene osebne podatke,podatke o formalni ali neformalni izobrazbi,podatke o dosedanjih zaposlitvah in delovnih nalogah,podatke o morebitnem članstvu v političnih strankah,kratek opis strokovnih področij, s katerimi ste se doslej največ ukvarjali,navedbo ciljev in rešitev, za katere se nameravate zavzemati,področja, na katerih bi kot predstavnik/ca reševali ključne probleme države.Naslov za prijavoLista OPS – Osveščeni Prebivalci SlovenijeStara Vrhnika 1161360 Vrhnika(Razpis za kandidaturo za predstavnika v Državnem zboru RS)ali na elektronski naslov:Gibanjeops2013@gmail.comZaključni pozivNe oklevajte — vaše znanje, sposobnosti in izkušnje so neprecenljive, Slovenija pa jih nujno potrebuje.Obvestite o tem javnem razpisu tudi druge v svojem okolju in jih spodbudite, da prispevajo svoje znanje, kompetence, odgovornost in delavnost, da skupaj izvlečemo ta slovenski voz iz blata in ga končno usmerimo na pot svetle prihodnosti.ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE, KAJ JE TREBA STORITI IN VE KAM ŽELI PRITI, VEDNO ZMAGA.GREMO, SLOVENIJA — AKCIJA!Iniciativni odbor za sestavo nadstrankarske ljudske Liste OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije

Prijatelji

Dajana  BabičViktor Moravec

NAJBOLJ OBISKANO

Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija