Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija
Ukinimo vsiljen RTV prispevek, prevzemimo RTV SLO v svoje roke in modernizirajmo RTV, da bo postala vsem v korist.
Ekipa OPS
Akcije Gibanja OPS

Torek, 18. Februar 2020 ob 19:32

Odpri galerijo

PODPIŠI PODPORO ZAKONU, DA SE OSVOBODIMO PRISILNEGA PLAČEVANJA RTV "PRISPEVKA" IN DA RTV Slovenija preide pod okrlije in nadzor vseh, ki jo vsa leta vdržujemo.
POPIŠI TUKAJ V TEJ POVEZAVI"

V skladu s 3., 39., 44., 67. in 74. členom Ustave Republike Slovenije, v skladu z Zakonom o medijih (ZMed) in v skladu s Strategijo Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017 – 2025, je Združenje v Gibanju OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije pripravilo in prdlaga državljankam in državljanov sprejem NOVEGA Zakona o RTV Slovenija, ki v prvi vrsti daje ključno vlogo pri upravljanju, odločanju o viziji, strategiji za uresničitev vizije ter načrtih in politikah in vsebinah RTV Slovenija, tistim, ki jo plačujejo.



Ta novi zakon pa (kar je bistvenega pomena) na stežaj odpira medijski prostor za alternative, drugače misleče, za nove ideje in predloge ter kritike. Osvoboja strahu pred izgubo službe kreativne urednike in novinarje ter ustvarja pluralnost ter medijsko svobodo v medijskem prostoru v Republiki Sloveniji.

Ustanovitelji – deležniki RTV Slovenija bodo od sprejema tega zakona naprej z vsakim mesečnim plačilom RTV deleža povečevali svoj skupni delež v javnem zavodu, skupni vplačani deleži od 25.12.1991 do sprejema tega zakona pa bodo procentualno šteli vsako leto pri delitvi presežkov 3/5, ki jih bo RTV Slovenija ustvarila. Prav tako bodo do dela delitve presežkov 1/5 upravičeni vsi zaposleni v RTV Slovenija. 1/5 od vseh ustvarjenih presežkov se bo vsako leto namenilo za načrtovane investicije, izobraževanje zaposlenih in za rezerve.

S tem bo zagotovoljena povsem drugačna miselnost zaposlenih v RTV Slovenija, saj bo tudi njihov osebni dohodek odvisen od uspešnosti poslovanja RTV Slovenija vsak mesec in na koncu vsakega zaključenega poslovnega leta. Zato bodo vsi z vodstvom na čelu želeli racionalizirati svoje delo in delo celotne RTV Slovenija, povečati produktivnost, zvišati kakovost in obseg programov, produkcije, kredibilnost ter verodostojnost, s ciljem pridobitve zaupanja uporabnikov in novih deležnikov RTV Slovenija ter posledično dohodka tudi iz naslova oglaševanja ter prodaje lastnih oddaj, foto, video vsebin ter filmov na trgu Slovenije, Evrope in Sveta.

Slogan stare RTV SLOVENIJA je: „DAJTE NAM DENAR, DA BOMO NAREDILI (povprečen ali celo slab) PROGRAM, slogan nove RTV SLOVENIJA PA BO: „DELAMO ODLIČEN PROGRAM, DA BI ZASLUŽILI DENAR“.  V popolnosti pa se iz RTV s tem zakonom umika vpliv politike, klanov, lobijev, klik in škodljivih združb, saj bodo o viziji, strategiji ter konkretnih načrtih ter nadzoru odločali deležniki RTV Slovenija in zaposleni. 

S sprejemom tega zakona se bo socialistični neprestrukturirani mastodont RTV Slovenija z 2.200 redno zaposlenimi in preko tisoč pogodbenimi sodelavci preobrazil v modern, racionalen in učinkovit javni zavod posebnega kulturnega pomena z znanimi deležniki, ki bo zaradi svoje visoke kakovostne produkcije na področju interneta, foto, video in filmske dejavnosti ustvarjal visoko dodano vrednost, ki bo omogočala konstanten napredek in razvoj ter zaodovljstvo vseh deležnikov in zaposlenih ter vseh uporabnikov raznolikih storitev in pestre ponudbe RTV Slovenija.

S tem zakonom se odpravlja krivica, da smo imeli plačniki RTV prispevka vsa ta leta po Zakonu o RTV Slovenija pravico samo plačevati, pravica o odločanju o vsem v RTV Slovenija pa je bila dodeljena razno raznim ljudem, izbranih  predvsem po merilih ideološke ali strankarske pripadnosti ter vez in poznanstev.


Pomembno, za nekatere zagotovo najbolj pa je, da bo takoj, ko bo RTV Slovenija zaradi svojega povsem drugačnega odličnega delovanja  zmožna vzdrževati sama sebe in ustvarjati presežke, ustvarjena možnost, da postane sodelovanje vsakogar povsem na prostovoljni podlagi in bo s tem odpadla vsakršna prisila financiranja.

Zdaj pa se vsi potrudimo, da bo čim prej tako, saj je temeljni pogoj za to, da ta zakon čim prej sprejmemo. Ko bomo predstavili še že izdelan projekt za hiter in kakovosten razvoj novodobne  RTV Slovenija, kar bo omogočil ta zakon, boste zagotovo vsi navdušeni in vsak dan bolj prepričani, da je to prava pot do popolne osvoboditve, očiščenja in preporoda slovenskega nacionalnega zavoda posabnega družbenega in kulturnega pomena, kar  RTV Slovenija bo zares postala.

Podporo zakonu lahko izrazite s svojim podpisom TUKAJ!


OSNUTEK!


ZAKON
O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA   (ZRTVSLO)

I. STATUS RTV SLOVENIJA

1. člen

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske,  televizijske, internetne, foto, video in filmske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljanov) Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: Slovencev po svetu), pripadnic in pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadnikov) slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.


2. člen


(1) Ustanovitelji javnega zavoda RTV Slovenija so deležniki Radiotelevizija Slovenija. Dolžnost ustanoviteljev je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.

(2) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija.

(3) Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.

II. DELEŽNIKI RTV Slovenija

3.člen


(1) Deležniki RTV Slovenija so vsi zavezanci za plačilo RTV prispevka (v nadaljnjem besedilu deleža);

(2) Pri odločanju ima vsak deležnik en glas, ne glede na velikost svojega deleža v RTV Slovenija;

(3) Vsaka polnoletna oseba lahko postane deležnik RTV Slovenija tako, da začne plačevati deleže (prispevek) RTV Slovenija;

(4) Deležnik lahko postane vsak, ki poda koristen predlog, patent, inovacijo, projekt ali karkoli kar bi koristilo boljšemu delu, programu ali storitvam RTV Slovenija. Njegov, prispevek se ovrednoti  v denarju kar predstavlja njegovo višino delža v RTV Slovenija;

(5) Deležnik RTV Slovenija je vsak v višini že vplačanega obveznega deleža, ki se izračuna tako, da se upošteva vse že plačane prispevke od 23.12.1991 do uveljavitve  tega takona, ki se spremenijo v obvezni delež RTV Slovenija;

(6) Deležnik RTV Slovenija si z vsakim novim plačilom obveznega mesečnega deleža procentualno poveča svoj skupni delež  v RTV Slovenija;

(7) Poleg obveznega mesečnega deleža lahko vsak deležnik vplača kadarkoli tudi prostovoljne deleže v poljubni višini in si tako poveča svoj skupni delež v RTV Slovenija;

(8 Deleži so dedni in so prenosljivi;

(9) Vsak deležnik RTV Slovenija je upravičen do delitve od ustvarjenih 3/5 presežkov RTV Slovenija, procentualno glede na njegov delež;

(10) Deležniki RTV Slovenija so tudi vsi zaposleni, ki so upravičeni do delitve 1/5 od doseženega ustvarjenega presežka;

(11) 1/5 ustvarjenega presežka se vsako leto nameni za ključne investicije, izobraževanje zaposlenih in strateške rezerve.

III. ZAPOSLENI v RTV Slovenija


4. člen


(1) So: pomožno osebje, administratorji, poslovni sekretarji, tehniki, novinarji, uredniki, direktorji in generalni direktor (izrazi so v moški obliki, a se razume, da so enakopravno obravnavane tudi ženske);

(2) Celotno kadrovanje se izvaja preko javnih razpisov na podlagi vnaprej znanih kriterijev in meril stroke, morale in etike, in imajo vedno (ko gre za isto število doseženih točk) prednost deležniki RTV Slovenija;

(3) Za vsako od naštetih kategorij se določi osnovno plačo za najnižjo kategorijo, ki je 10% višja kot je določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, potem pa se za vs e višje kategorije zaposlenih zvišuje osnovna plača do razmerja 1:3, ki se jo določi za generalnega direktorja.

(4) Variabilni del plače se določi glede na mesečno poslovno uspešnost RTV SLO in sicer 30% od ustvarjenega presežka procentualno se povečajo plače vseh glede na kategorijo, v kateri kdo dela. Od skupnega ostalega presežka se 10% nameni za posebne denarne in druge motivacijske nagrade za najbolj marljive in uspešne zaposlene, do katerih niso upravičeni direktorji in vodje, ki take nagrade delijo sodelavcem, ki jih vodijo;

(5) Vsak zaposleni v RTV Slovenija je zavezan in mu je treba omogočiti permanentno izobraževanje, ki mu ga 50% financira RTV SLO, ter karierno napredovanje.

IV. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA


5. člen


Javna služba na področju radijske, televizijske, internetne, foto, audio, video in filmske dejavnosti

(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
-        treh nacionalnih televizijskih programov;
-        štirih nacionalnih radijskih programov;
-        radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
-        po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
-        radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
-        radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
-        teleteksta, internetnega in mobilnega portala.

(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski in radijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

(3) Tretji nacionalni televizijski in četrti radijski program zagotavlja kontinuirane predstavitve in delo izvenparlamentarnih političnih skupin ter registriranih skupin civilne družbe in organizira vsaj tedenska soočenja s predstavniki parlamentarnih strank in nosilci oblasti, javnih funkcij in pooblastil različnih organov ter vodstev in nadzornikov gospodarskih družb v državni lasti.


6. člen


(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija:

-        zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;
-        zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;
-        zagotavlja produkcijo igranega programa;
-       ustvarja foto, audio in video vsebine za potrebe gospodarskih družb za marketing, dokumentarne in igrane filme;
-        zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;
-        zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;
-        zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;
-        zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;
izvaja programske vsebine, s katerimi prebivalce Slovenije osvešča o pomembnosti varovanja našega naravnega okolja, pridelavi in uživanju zdrave hrane, čiste pitne vode, duhovne rasti, dviganje ravni zavedanja in vzdrževanja dobrih medčloveških odnosih;
izvaja vsebine, s katerimi spodbuja vse starostne skupine v RS k aktivnemu državljanstvu in domoljubju;
izvaja programske vsebine, s katermi osvešča prebivalce RS v smislu poznavanja svojih pravic in dolžnosti izhajajočih iz Ustave RS ter mednarodnih konvencij, pogodb in paktov o človekovih pravicah in svoboščinah;
-        zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
-        skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;
-        izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;
-        posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;
-        predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;
-        predstavlja in promovira znanost;
-        posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;
-        posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih organizacij civilne družbe, izvenparlamentarnim političnim skupinam in  verskim skupnostim;
-        posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;
-        širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;
-        širi poznavanje in razumevanje resnične pretekle, polpretekle in novejše slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;
-        spodbuja šport;
-        informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;
-        informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;
-        spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;
-        obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;
-        podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;
-        podpira širjenje poznavanja drugih kultur, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikov;
-        zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;
-        zagotavlja prometne informacije.

(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.


7. člen


Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:
-        spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
-        spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;
-        spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
-        spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, politične, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;
-        zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;
-        spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;
-        uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;
-        varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

8. člen

(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programske produkcije, ki jo ustvarja v okviru javne službe;

(2) RTV Slovenija je dolžna trajno ohranjati svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugače bistveno poslabšali kvaliteto zapisa, ustrezno zaščiti oziroma prenese na tehnološko trajnejše nosilce besede, zvoka in slike oziroma besede in zvoka;

(3) Posnetki iz arhivov so za nekomercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti;

(4) Posnetki iz arhivov so za komercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti skladno z zakonom, ki ureja avtorske pravice, ter ob plačilu sorazmernih stroškov razmnoževanja in posredovanja ter tarife, ki jo določi Nadzorni svet RTV Slovenija.


9. člen


RTV Slovenija mora pri načinu razširjanja oziroma predvajanja in arhiviranja programov, ki jih ustvarja v okviru javne službe (v nadaljnjem besedilu: programov RTV Slovenija), skladno s svojimi tehnološkimi razvojnimi zmožnostmi uvajati nove tehnologije kot so internet, digitalna radiodifuzija, satelit, tako, da omogoči dostop do programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov doma in v tujini, slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah ter Slovencem po svetu.


10. člen


(1) Nacionalni program mora preko prizemeljskega omrežja pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program;

(2) V okviru pokritosti iz prejšnjega odstavka morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in ostale pomembnejše prometnice na dovolj visoki tehnološki ravni za kakovosten mobilni sprejem signala;

(3) Programi za obveščanje tuje javnosti morajo pokrivati večje kraje v Republiki Sloveniji, turistična središča in prometna vozlišča.

 

11. člen


(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu s programsko produkcijskim načrtom iz 19. člena tega zakona objavi razpis za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih na svojih programih predvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev;

(2) Postopek, pogoje in merila javnega razpisa iz prejšnjega odstavka sprejme Programski svet RTV Slovenija v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, in z zakonom, ki ureja področje medijev;

(3) Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu samo s soglasjem programskega odbora za narodnostni program.


13. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda;

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je politična propaganda dovoljena v času volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo in je za vse kandidatke in kandidate ter politične skupine enakopravna;

(3) Politična propaganda po tem zakonu so politično propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah.
(4) RTV Slovenija sme objavljati politično propagandnih sporočil samo z navedbo naročnika. Za vsebino takega sporočila je odgovoren naročnik.


14. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda;

(2) Verska propaganda po tem zakonu so plačani oglasi verskih skupnosti in oddaje, kjer se propagira samo eno ali samo nekatere verske skupnosti.


15. člen


(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz četrtega člena tega zakona;

(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj;

(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v Državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago enako dolžino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah;

(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev;

(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu referendumov ali volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.


16. člen


(1) RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti;

-        oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture);
-        oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija;
-        zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;
-        vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije;
-        digitalno oddajanje programov;

(2) RTV Slovenija ima za izvajanje javne službe po tem zakonu pri podelitvi prostih frekvenc ali dostopu do drugih tehnološko omejenih virov, ki jih za izvajanje javne službe nujno potrebuje, prednost in jih pridobiva brez javnega razpisa z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Agencija izda odločbo ob smiselni uporabi določb Zakona o elektronskih komunikacijah, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo. Mnenje mora vsebovati opredelitev razlogov, zaradi katerih je prednostna podelitev za izvajanje javne službe nujno potrebna.


Načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe


17. člen


(1) RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe  tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe;

(2) Plačila deležev za RTV Slovenija s strani deležnikov, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo za opravljanje javne službe, investicije in delitev presežkov ustvarjenih iz tržne dejavnosti med deležnike RTV Slovenija ter zaposlene po sistemu, ki ga določa ta zakon;

(3) Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon;

(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.

Tržne dejavnosti


18. člen


(1) Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:

-        trženje oglaševalskega časa in trženje programov;
-      trženje izdelanih dokumentarnih, zabavnih in drugih oddaj, foto, audio, video in filmske produkcije, programske storitve vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;
-        tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
-        dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;
-        založniška in koncertna dejavnost;
-        komercialna uporaba arhivskega gradiva.

V. VODENJE IN UPRAVLJANJE TER NADZOR


Svet RTV Slovenija


19. člen


(1) Svet RTV Slovenija:

-        na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja področje medijev, ter mednarodnimi akti;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme;
-        redno obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih;
-        obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija ter se do njih opredeli. Pri določanju programske politike in pri utemeljenih primerih da navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki morajo biti uvedene v programih;
-        na predlog generalnega direktorja daje soglasje k Statutu javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: statut);
-        na predlog generalnega direktorja daje mnenje o predlogu finančnega načrta;
-        imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorice oziroma direktorja radia (v nadaljnjem besedilu: direktor radia) in direktorice oziroma direktorja televizije (v nadaljnjem besedilu: direktor televizije);
-        odloča o drugih zadevah programske narave, kadar je tako določeno s statutom;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut;

(2) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem k statutu iz sedme alineje prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prejetem predlogu statuta, Nadzorni svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni svet) lahko odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(3) Kadar Svet RTV Slovenija svojega mnenja o predlogu finančnega načrta iz osme alineje prvega odstavka tega člena ne posreduje Nadzornemu svetu v 30 dneh po prejetem predlogu finančnega načrta, Nadzorni svet lahko odloči brez mnenja Sveta RTV Slovenija;

(4) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije iz devete alineje prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejetem predlogu, lahko generalni direktor dokončno odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(5) Svet RTV Slovenija odloča o svojem poslovniku z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: članov), o zadevah iz prve, druge, sedme in devete alineje prvega odstavka tega člena pa z večino glasov vseh svojih članov. O preostalih zadevah iz svoje pristojnosti odloča z večino glasov prisotnih članov.


20. člen


(1) V Svet RTV Slovenija so lahko izvoljene oziroma imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na gospodarskem, sociološkem, kulturnem, izobraževalnem ali kateremkoli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Za povabilo k sodelovanju v Svet RTV Slovenija, vodstvo RTV SLO razpiše interni javni razpis za vse deležnike RTV Slovenija po pokrajinah, ki ga objavijo na RTV SLO, in mora vsebovati strokovna in etična merila ter pogoje, da bodo v Svet RTV Slovenija zastopani iz vsake pokrajine po trije predstavniki deležnikov. Vodstvo RTV SLO organizira predstavitev kandidatk in kandidatov ter volitve po pokrajinah;

(2) Člani Sveta RTV Slovenija morajo svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese deležnikov RTV Slovenija in interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje;

(3) V Svet RTV Slovenija ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:

-        člani organov političnih strank;
-        poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) Evropskega parlamenta ali uslužbenke oziroma uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) in funkcionarke oziroma funkcionarji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) v organih Evropske unije;
-        predsednik republike, predsednica oziroma predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, županje oziroma župani, ustavne sodnice oziroma ustavni sodniki, ministrice oziroma ministri, državne sekretarke oziroma državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;
-        generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave.
-      vodje ali direktorji sindikatov in stanovskih organizacij ter gospodarskih družb v večinski državni lasti;

(4) V Svet RTV Slovenija prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:

-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže; prav tako pa tudi ne osebe, zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih ti izvolijo izmed sebe;
-        člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;
-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;
-        ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) RTV Slovenija, kot so generalni direktor RTV Slovenija, direktor radia in direktor televizije ter tisti zaposleni v RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut;

(5) Ožji družinski člani iz četrte alineje prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(6) Svet RTV Slovenija sestavljajo po trije predstavniki deležnikov RTV Slovenija iz vsake slovenske pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Dolenjska, Notranjska in Primorska, skupaj 21 članov.
-        enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;
-        enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;
-        tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in gospodarstvo in znanost;

21. člen


(1) Člani Sveta RTV Slovenija so imenovani oziroma izvoljeni z dnem podpisa sklepa o imenovanju ali odločbe o izvolitvi;

(2) Mandat članov Sveta RTV Slovenija je pet let od dneva, ko je svet konstituiran v skladu s tem zakonom;

(3) Mandat vsakega člana Sveta RTV Slovenija se lahko ponovi največ enkrat;

(4) Članu Sveta RTV Slovenija, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje oziroma izvolitev, določenih v tem zakonu, preneha mandat;

(5) Član Sveta RTV Slovenija, ki mu je prenehal mandat po prejšnjem odstavku oziroma je odstopil sam, se nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov Sveta RTV Slovenija;

(6) Vsakega člana RTV Slovenija se lahko kadarkoli odpokliče, če tako odloči več kot polovica deležnikov v pokrajini na referendumu;

(7) Svet RTV Slovenija je konstituiran, ko generalni direktor na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta v skladu s tem zakonom imenovani oziroma izvoljeni vsaj dve tretjini od skupnega števila vseh članov sveta.


22. člen


(1) Delo Sveta RTV Slovenija vodi predsednik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu namestnik) v skladu s poslovnikom Sveta RTV Slovenija;

(2) Predsednika in namestnika izvoli Svet RTV Slovenija izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov;

(3) Če ne pride do izvolitve predsednika ali namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilca (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb;

(4) Glasovanje Sveta RTV Slovenija je v vseh zadevah javno;


23. člen

(1) Člani Sveta in Nadzornega sveta ne smejo poslovno sodelovati z javnim zavodom RTV Slovenija;

(2) V času trajanja mandata članov Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlogi za takšno odločitev predhodno seznanjena Svet RTV Slovenija in Nadzorni svet;

(3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(4) Nihče ne more biti hkrati član Programskega sveta in Nadzornega sveta;

Generalni direktor RTV Slovenija


24. člen


(1) Generalnega direktorja RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. Mandat generalnega direktorja je pet let;

(2) Direktorja radia in direktorja televizije imenuje generalni direktor na osnovi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija. Direktor radia oziroma direktor televizije organizira in vodi delo radia oziroma televizije ter vodi strokovno programsko delo radia oziroma televizije, razen strokovno programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, za katera sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja, ki ju imenuje generalni direktor v soglasju z ustreznim Programskim odborom. Mandat direktorja radia in direktorja televizije je pet let;

(3) Odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je 5 let. Druge področne urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa;

(4) V primeru, da direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo Programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja Programskega sveta, ki mora najkasneje v roku 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov;

(5) Generalni direktor imenuje in razrešuje tudi druge vodstvene delavce, ki jih določa statut.

25. člen


Generalni direktor:
-        vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;
-        organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;
-        predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;
-        je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;
-        usklajuje delo direktorjev radia in televizije ter drugih vodilnih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;
-        opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut;
-        vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev;
-        v primeru, da se ugotovi materialna in kazenska odgovornost zaradi nepravilnosti, jamči poplačilo škode z vsem svojim premoženjem in premoženjem svojih družinskih članov.


26. člen


(1) Svet RTV Sloveija imenuje Programska dbora za italijanski in madžarski narodnostni program, ki štejeta po tri člane, razen tistih članov, ki jih samoupravni narodni skupnosti imenujeta sami oziroma jih izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih narodnostnih programov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dve tretjini članov za mandatno dobo štirih let;

(3) V Programski odbor iz prvega odstavka tega člena enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost;

(4) Programski odbor za narodnostni program daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa in k obsegu ter programski zasnovi, programskim standardom in programski shemi tega programa, ki morajo biti usklajeni z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter s predpisi, ki urejajo njegovo delo;

(5) Programski odbor za narodnostni program:

-        obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli;
-        daje pobude Svetu RTV Slovenija za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov;
-        opravlja druge naloge s področja narodnostnih programov, kadar tako določa statut;

(6) Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član Nadzornega sveta.


27. člen


(1) Svet RTV Slovenija imenuje Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki šteje devet članov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Svet RTV Slovenija lahko v Programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se volijo.

(3) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:

-        obravnava predlog in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide;
-     obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom;
-       obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah;
-       opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut;
(4) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti.


28. člen


(1) V javnem zavodu RTV Slovenija deluje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom ali statutom posamezna vprašanja urejena drugače;

(2) Predstavnik Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija je stalno vabljen na seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja Sveta delavcev o obravnavanih gradivih.


Nadzorni svet RTV Slovenija


29. člen


(1) RTV Slovenija ima Nadzorni svet, ki šteje 10 članov. Deležniki iz vsake pokrajine preko javnega internega razpisa in z volitvai izvolijo po enega člana, zaposleni RV Slovenija pa v zavodu RTV Slovenija na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo dva člana. Vlada Republike Slovenije delegira v Nadzorni svet enega svojega člana;

(2) Za člana Nadzornega sveta ne morejo biti imenovane oziroma izvoljene osebe, ki so navedene v tretjem odstavku 17. člena tega zakona, razen dveh članov, ki jih zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija izmed sebe izvolijo neposredno, vendar za člana Nadzornega sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge v javnem zavodu RTV Slovenija;

(3) Člani Nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, in vsaj pet let delovnih izkušenj;

(4) Člani Nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika Nadzornega sveta;

(5) Mandat članov Nadzornega sveta je štiri leta;

(6) Za konstituiranje Nadzornega sveta se smiselno uporabijo določbe tega zakona o konstituiranju Programskega sveta;

(7) Za nadomestitev člana Nadzornega sveta, ki mu je zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje oziroma izvolitev predčasno prenehal mandat ali če je odstopil sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi članov Programskega sveta.


30. člen


(1) Nadzorni svet:

-        sprejme statut na osnovi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija;
-        sprejema finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki v soglasju s Svetom RTV Slovenija;
-        določa ceno storitev, ki niso del javne službe v soglasju s Svetom RTV Slovenija;
-        določi način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;
-        podrobneje določi način plačevanja prispevkov za sprejemnike ter kriterije za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo skladno s tem zakonom;
-        odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev;
-        nadzira poslovanje RTV Slovenija;
-        nadzoruje vodenje poslovnih knjig in zakonitost poslovanja ter pregleduje periodične obračune;
-        ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo javnega zavoda, vključno z dokumentacijo, ki se nanaša na obratovanje oddajnikov in zvez;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali statutom;

(2) Kadar Nadzorni svet obravnava vprašanja s področja telekomunikacijskih storitev, zlasti ko odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, mora na svoje seje vabiti tudi predstavnice in predstavnike (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) Agencije za pošto in elektronske komunikacije v skladu s statutom;

(3) Nadzorni svet pisno obvešča Svet RTV Slovenija in Programska odbora RTV programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.  Če ugotovi nepravilnosti, naloži generalnemu direktorju, da jih odpravi. Nadzorni svet ima pravico in dolžnost, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga pristojnim organom ukrepe iz njihove pristojnosti;

(4) Nadzorni svet odloča z večino glasov vseh svojih članov, o statutu ter o svojem poslovniku pa z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.


Javnost poslovanja in statut


31. člen


(1) Poslovanje RTV Slovenija je javno. Letno poročilo se objavi na način, določen s statutom. Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah. Letno poročilo se objavi na spletnih straneh javnega zavoda RTV Slovenija. Javno se objavijo tudi sklepi in stališča Nadzornega sveta ter stališča Programskega odbora za narodnostni program, ki se nanašajo na problematiko narodnostnega programa;

(2) Seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta so javne;

(3) Člani Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta so upravičeni do sejnine in povrnitve materialnih stroškov skladno s statutom.


32. člen


(1) S statutom se določijo zlasti:

-        organizacija javnega zavoda in njegova členitev na organizacijske enote;
-        organi javnega zavoda in njihove pristojnosti skladno z zakonom;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev direktorjev radia in televizije;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornih urednikov in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev vodilnih delavcev RTV Slovenija, ki niso zajeti v prejšnjih alineah ter njihovo delovno področje in pristojnosti;
-        akti, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije;
-        druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda;

(2) Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


VI. FINANCIRANJE

33. člen


(1) RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti:

-        iz plačil obveznih in prostovoljnih deležev deležnikov RTV Slovenija (v nadaljevanju: deležniki);
iz prodaje ustvarjenih dddaj, foto, audio, video in filmske produkcije RTV Slovenije;
iz prodaje, ustvarjene z založniško in glasbeno produkcijo;
-        iz tržnih dejavnosti oglaševanja in storitev ter najemov prostorov in opreme v lasti RTV Slovenija;
-        iz sredstev državnega proračuna;
-        iz prostovoljnih prispevkov, sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom;

(2) Iz državnega proračuna se financirajo:

-        del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz plačil obveznih in prostovoljnih deležev deležnikov;
-        del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost, v deležu, ki se ne financirajo iz naslova deležnikov/naročnikov RTV programov in deležnikov RTV Slovenija;
-        posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, v delih, ki se ne financirajo s strani deležnikov;

(3) Iz vplačil deležnikov se financira dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno službo določa ta zakon, razen v delih, ko se ta dejavnost glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena financira iz državnega proračuna.


34. člen


(1) Radijska, televizijska in internetna dejavnost RTV SLO se primarno financira iz naslova plačila deležev deležnikov;

(3) Višina cene zakupa programov RTV SLO se oblikuje na predlog nadzornega sveta RTV SLO, o tem pa odloči Svet RTV Slovenija. Predlog za povišanje cene plačila obveznih osnovih deležev mora Nadzorni svet podati najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.


35. člen


(1) Plačilo obveznih mesečnih deležev se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini po izstavljeni položnici, prostovolni deleži RTV SLO pa poljubno kadarkoli v mesecu:

1. za zasebno rabo:

a) Fizične osebe plačujejo za vse RTV programe in internetni portal MMC 10,00 € na mesec;
b) Plačilo v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;

2. za javno rabo:

c) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki za vse programe  RTV SLO in internetni portal MMC proti plačilu v višini 35,00 € mesečno, v primeru večjega števila takih poslovnih enot (preko 3) pa za vsako sprejemne mesto zmanjšano za 20 odstotkov;

3. Vsak deležnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, je upravičen pri oglaševanju ali koriščenju ostalih storitev, najemanju poslovnih prostorov ali opreme, ki jo RTV Slovenija oddaja v najem, do 10% popusta, ki ni vezan na druge popuste v smislu količin, dolgotrajnosti najema itd. 

(2) Plačila obveznih deležev za dostop do vseh RTV SLO programov so oproščene naslednje skupine zavezancev:
-        socialno ogroženi;
-        invalidi s 100 odstotno telesno okvaro;
-        invalidi z manj kot 100 odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo;
-        osebe, ki so trajno izgubile sluh;
-        vzgojno izobraževalni zavodi, ustanove za varstvo otrok, bolnišnice, izvajalci socialno varstvenih dejavnosti znotraj javne mreže in invalidske organizacije – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu ali učnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma pacientov;
-        diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti;

(3) Za socialno ogrožene iz prve alineje prejšnjega odstavka štejejo prejemnice oziroma prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke;

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja programov le s pravnomočno odločbo organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka;

(5) Zavezanci iz druge do četrte alineje drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, s katero je ugotovljena stopnja invalidnosti.


36. člen


Za RTV Slovenija veljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.


Evidenca deležnikov RTV Slovenija


37. člen


S tem poglavjem se določajo zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih RTV Slovenija obdeluje za potrebe vodenja vplačil deležnikov RTV Slovenija obveznih in prostovoljnih deležev ter pripisov povečevanja prostovoljnih deležev;

(1) Uredi se on-line vodenje računov deležnikov in izstavljanje on-line položnic na račune deležnkkov RTV Slovenija, na katerih lahko vsak deležnik vedno spremlja njegovo stanje deležev na računu deležnika z možnostjo elektronskega plačevanja obveznih mesečnih in prostovoljnih deležev.


38. člen


(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače;
(2) Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni posredovati osebne podatke brezplačno.


39. člen


(1) Upravljalec evidenc, določenih s tem zakonom, je RTV Slovenija;

(2) RTV Slovenija lahko uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in delitve deležev od ustvarjenega presežka.


VII. KAZENSKE DOLOČBE


40. člen


(1) Z globo od 10.000,00 do 50.000,00 € se kaznuje za prekršek RTV Slovenija, če:

-        objavi politično propagandno sporočilo brez navedbe naročnika iz 13. člena tega zakona;
-        objavi versko propagandno sporočilo iz 14. člena tega zakona;
-        najpozneje 15 dni pred začetkom volilne kampanje ne objavi načina, oblik, obsega in pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov (peti odstavek 15. člena).

(2) Z globo od 1.000,00 € do 5.000,00 € se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba RTV Slovenija, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.


VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


(1) Po uveljavitvi novega Zakona o RTV Slovenija velja obvezno vplačevanje osnovih deležev do trenutka, ko se ugotovi, da je RTV Slovenija sposobna ustvarjati toliko prihodkov, da bo zagotavljala stabilno financiranje same sebe. Po tem se obveznost financiranja z vsakomesečnimi obveznimi deleži s strani deležnikov RTV SLO ukine. Vsi vplačujejo samo še prostovoljne deleže po lastni presoji, želji in zmožnostih;

(2) Od možnosti prostovoljenga deležništva po prejšnji točki tega člena lahko vsak deležnik izstopi iz deležništva RTV Slovenija in lahko zahteva izplačilo svojih skupnih obveznih in prostovoljnih deležev, ki jih je vplačal od uveljavitve tega zakona;

(3) Višina osnovnih plač za vse zaposlene v RTV Slovenija se uveljavijo tretji mesec od uveljavitve tega zakona;

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zdajšnji veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija;

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o RTV Slovenija je pripravila ekipa Združenja v Gibanju OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije.


Zanje: Ladislav Troha , začasni predsednik Gibanja OPS

Na Vrhniki, 17.11.2019

Podporo zakonu lahko izrazite s svojim podpisom TUKAJ!
 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Oct 2025 at 08:28

1253 ogledov

ANALIZA POGODB REPUBLIKE SLOVENIJE S PFIZER/BIONTECH – ZATAJENA RESNICA
1. UvodNa podlagi razkritih pogodb in amandmajev, ki jih je v imenu Republike Slovenije podpisala vlada z družbo Pfizer/BioNTech, razkrivamo resnico, ki je bila slovenski javnosti sistematično prikrita. Ministri za zdravje Janez Poklukar in Danijel Bešič Loredan so podpisovali pogodbe, ki so Slovenijo in njene državljane spravile v izredno neenakopraven in škodljiv položaj.Obenem izpostavljamo zločinsko ravnanje javnega medija RTV Slovenija, ki je kljub temu, da je bila 3. septembra 2021 uradno seznanjena s pogodbo in njenimi določili, v sredi največje procepilne kampanje zamolčala resnico. Namesto da bi državljane obvestila, da so cepiva po pogodbi lahko nevarna in z neznanimi dolgoročnimi posledicami, je RTV Slovenija sodelovala pri propagandi in zavajanju. To dejanje predstavlja zločin zoper človečnost, saj je neposredno prispevalo k množičnemu cepljenju brez informiranega soglasja.2. Ključne ugotovitve iz pogodba) Neznana učinkovitost in varnostV pogodbah je zapisano, da:dolgoročna učinkovitost cepiv ni znana,dolgoročni stranski učinki niso znani,cepiva bodo še naprej predmet študij po dobavi.Kljub temu so oblast, stroka in mediji trdili, da so cepiva varna in učinkovita.b) Razbremenitev proizvajalca odgovornostiPfizer in BioNTech sta bila popolnoma oproščena odgovornosti za posledice cepljenja. Vse breme odškodnin in tveganj je prevzela država – torej slovenski davkoplačevalci.c) Obvezni nakupi in plačila vnaprejSlovenija je naročila 4.242.025 odmerkov + še dodatnih 707.004 odmerkov.Plačilo je bilo izvedeno 100 % vnaprej, brez možnosti vračila.Če država ni potrdila naročila, je izgubila denar, Pfizer pa ni imel nobene obveznosti dostave.d) Slovenski prevzemnikiCepiva so bila razdeljena:50 % Salus d.o.o. (zasebno podjetje),25 % UKC Ljubljana,25 % NIJZ.S tem se odpira vprašanje o vlogi zasebnega podjetja pri poslu, vrednem več sto milijonov evrov.e) Pravna podrejenost tujim arbitražamVsi spori iz pogodb se rešujejo v skladu z evropsko arbitražo, kar pomeni, da Slovenija nima pravice reševati sporov pred lastnimi sodišči.3. Finančna in posredna škodaa) Neposredna finančna škodaCena cepiva Pfizer se je gibala med 15 in 20 evri na odmerek.Ob nakupu več kot 4,9 milijona odmerkov je Slovenija za cepiva plačala okoli 80–100 milijonov evrov javnega denarja.Velik del teh odmerkov je bil neporabljen in končal med odpadki.b) Posredna škoda – zdravje in življenjaSlovenija beleži povečano smrtnost v letih po začetku množičnega cepljenja.Tisoči ljudi so utrpeli poškodbe zdravja, vključno s srčnimi zapleti, nevrološkimi težavami in invalidnostjo.Ljudje niso bili seznanjeni z dejstvom, da cepiva še vedno sodijo v eksperimentalno fazo.S tem je bilo kršeno načelo informiranega soglasja, zapisano v Nürnberškem kodeksu in Helsinški deklaraciji.4. Zločin RTV SlovenijaRTV Slovenija je 3. septembra 2021 prejela kopijo pogodbe s Pfizerjem, v kateri je jasno zapisano, da cepiva niso dokončno testirana, njihova dolgoročna učinkovitost ni znana, in da obstajajo neznani stranski učinki.Kljub temu ni obvestila javnosti, temveč je nadaljevala z enostransko propagando za množično cepljenje.Zadnja sodba sodišča oz. sodba sodnika Jurija Švajcerja potrjuje, da so bili ljudje zavedeni in da je RTV SLO prikrila življenjsko pomembne informacije. RTV Slovenija pa je s prikrivanjem dokumentov in sodelovanjem pri propagandi soudeležena pri dejanju, ki ga je mogoče označiti kot zločin proti človečnosti in genocid, saj je neposredno prispevala k temu, da se je preko milijon naših ljudi cepilo brez, da bi se zavedali resničnih nevarnostih za svoje zdravje. 5. Sklep in pozivTe pogodbe in amandmaji dokazujejo:da je bila javnost zavedena,da je država nase prevzela vso odgovornost in finančno breme,da so politiki in mediji zavestno lagali,da je bil povzročena ogromna finančna in zdravstvena škoda,da je RTV Slovenija kot javni medij sodelovala pri zatajitvi resnice.Zahtevamo:1. Parlamentarno preiskavo o podpisanih pogodbah in vlogi odgovornih ministrov.2. Kazenski pregon odgovornih politikov, uradnikov in vodstva RTV Slovenija.3. Poravnava škode, kolikor je to sploh mogoče prizadetim posameznikom in družinam.4. Objavo vseh pogodb in aneksov v celoti, brez cenzure in sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani iz 25. avgusta 2025, ZSV 440/2023https://gibanjeops.si/post/847150/v-rtv-slo-smo-3-septembra-2021-vdrli-v-skrajni-sili-da-bi-resili-zivljenja-nasih-ljudi5. Sprejetje zakonodaje, ki bo preprečila, da bi se država še kdaj odrekla pravnemu varstvu in odgovornost prenesla z multinacionalk na državljane.Resnica je razkrita. Pogodbe, zdaj tudi s podpisi odgovornih oseb dokazujejo, da je šlo za največjo prevaro in zločin proti slovenskemu narodu v sodobni zgodovini.Ekipa OPSP.s. v nadaljevanju pogodbe in aneksi, kopije soglašajo z izvirniki. Delite poljubno po vseh kanalih z ostalimi.

Tue, 30. Sep 2025 at 09:28

339 ogledov

ZAHTEVEK ZA VRAČILO PLAČANIH RTV-PRISPEVKOV
RTV SlovenijaKolodvorska ulica 21550 LjubljanaZavezanec za RTV-prispevek:Ime in priimek: .........................................................Naslov: ................................................................Pošta in kraj: .............................................................EMŠO: ........................................Davčna številka: ........................................Številka zavezanca RTV SLO: ........................................TRR za vračilo: .........................................................ZAHTEVEKNa podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani (opr. št. ZSV 440/2023 z dne 25. 8. 2025, pravnomočna dne 12. 9. 2025), ki je ugotovila, da je RTV Slovenija v času epidemije covida-19 prikrivala življenjsko pomembne informacije, uveljavljam pravico do vračila vseh neupravičeno prejetih plačil RTV-prispevka v obdobju od 1. januarja 2020 do danes.Sodbo si lahko preberete preko te povezave:https://gibanjeops.si/post/847150/v-rtv-slo-smo-3-septembra-2021-vdrli-v-skrajni-sili-da-bi-resili-zivljenja-nasih-ljudiObrazložitevRTV Slovenija je kot javni zavod, ki se financira neposredno iz prispevkov državljanov, zavezana zagotavljati resnično, celovito in nepristransko obveščanje javnosti (Zakon o RTV Slovenija, 4. člen).Vendar je bilo ugotovljeno, da je v času epidemije covida-19 namerno prikrivala ključne informacije, s čimer je kršila zakon in ustavne pravice državljanov.Te kršitve niso prenehale – nasprotno, kljub pravnomočni sodbi RTV še vedno ignorira svojo zakonsko dolžnost in zavestno molči o zločinih, ki so bili storjeni v času kovida, s čimer nadaljuje brutalno kršenje pravic gledalcev, poslušalcev in plačnikov.Na podlagi navedenega zahtevam vračilo vseh plačanih prispevkov za navedeno obdobje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na zgoraj naveden TRR. Zahtevam pa tudi, da mi novih položnic ne pošiljate več, dokler:1. ne boste javno objavili te sodbe,2. ne boste pripravili posebne oddaje oziroma oddaj, namenjenih celoviti javni razpravi o ugotovljenih dejstvih, in3. ne boste vzpostavili uredniške prakse, skladne z zakonom in profesionalnimi standardi,ne priznavam več vaše pravice do izterjave plačila prispevka.Če vračila ne izvedete v roku 30 dni od prejema zahtevka, bom primoran sprožiti sodne postopke zoper RTV Slovenija in odgovorne osebe.V Ljubljani, dne .............. 2025Podpis zavezanca: _________________________.................................................................Ljudje, 600.000 nas je zavezancev za plačilo RTV SLO davka na ponumljanje, dajmo sprožiti MNOŽIČNO VSESLOVENSKO AKCIJO, ker samo z množičnostjo bomo dosegli cilj. Zato obveščajte ostale po vseh možnih kanalih. Ekipa OPS

Sun, 28. Sep 2025 at 17:14

137 ogledov

Manifest svobodnega človeka
1. Svoboda ni dar oblasti, ampak stanje duha.Svoboden sem, ker si upam povedati resnico, tudi ko to ni všeč ne oblasti, ne množici, ne mojim bližnjim.2. Svoboda se začne tam, kjer se konča strah.Dokler se bojim izraziti svoje mnenje, nisem svoboden. Če živim v strahu pred izgubo službe, ugleda ali udobja, sem še vedno v kletki, četudi so vrata odprta.3. Svoboda je odgovornost.Svoboden človek ne čaka, da mu drugi povedo, kaj je prav in kaj narobe. Odgovornost za svoje besede in dejanja prevzamem sam.4. Svoboda ni egoizem.Resnično svoboden sem, ko spoštujem svojo resnico in resnico drugega. Egoist ni svoboden, ampak ujetnik samega sebe.5. Najboljši suženj je tisti, ki misli, da je svoboden.Njegove verige so nevidne: udobje, tišina, poslušnost in prilagajanje. Zavračam iluzijo svobode, ki me drži v pokornosti.Moja zaobljubaBiti svoboden pomeni živeti brez laži – ne v sebi in ne navzven.Pomeni izražati resnico, čeprav boli in čeprav stane.Pomeni ne imeti gospodarja v sebi – ne strahu, ne pohlepa, ne potrebe po priznanju.Svoboden človek ne kleči pred oblastjo, ker ve, da je edina prava oblast v njem samem – v njegovi vesti, razumu in srcu.Povej naprej, če si se odločil postati SVOBODEN ČLOVEK. Ekipa OPS

Thu, 11. Sep 2025 at 10:19

6311 ogledov

V RTV SLO smo 3. septembra 2021 "vdrli" v "SKRAJNI SILI", da bi rešili življenja naših ljudi
Svetel zgled sodnika Jurija Švajnc­erja –zgodovinska sodba, ki vrača pravico ljudstvuV Gibanju OPS smo vedno opozarjali, da je naloga vsakega sodnika, uradnika, novinarja in politika služiti ljudstvu – častno, strokovno in pošteno. Žal smo prepogosto priča nasprotnemu: krivičnim sodbam, politično motiviranim procesom in molku medijev, ki prikrivajo in izkrivljajo resnico.Zato je še toliko pomembneje izpostaviti svetle zglede – ljudi, ki svoje delo opravljajo v skladu s prisego, ustavo, naravnim pravom in zdravo pametjo. Eden takih je sodnik Jurij Švajnc­er, ki je 25. avgusta 2025 na Okrajnem sodišču v Ljubljani izrekel sodbo v zadevi ZSV 440/2023. Ta je postala PRAVNOMOČNA 12.09.2025.Kaj je odločilo sodišče?Sodnik je ugodilo zahtevi za sodno varstvo in razveljavil odločbo Policijske postaje Ljubljana.Prekrškovni postopek proti kršiteljici, ki je vstopila v prostore RTV Slovenija, da bi opozorila na zavajajoče poročanje o cepivih, je bil ustavljen. Saj je skupaj z vsemi ostalimi, ki smo hoteli ljudi preko RTV SLO o laži, da so cepiva zoper Kovid 19 učinkovita in varna, ravnala v SKRAJNI SILI.Stroški postopka bremenijo prekrškovni organ.Zakaj je sodba precedenčna?Sodišče je priznalo, da je kršiteljica ravnala v upravičeni skrajni sili, ker je želela zaščititi zdravje in življenje ljudi.Sodba jasno povezuje pravico do obveščenosti (39. člen Ustave RS) s pravico do življenja, kar pomeni, da brez resničnih in celovitih informacij človek ne more svobodno odločati o svojem zdravju.RTV Slovenija kot javni zavod je bila v sodbi izrecno grajana, ker ni opravila svoje zakonske dolžnosti resničnega, celovitega in nepristranskega obveščanja.Sodba potrjuje, da je državljanska nepokorščina legitimna in celo nujna, kadar gre za obrambo višjih vrednot – življenja, zdravja, resnice.Pomen za prihodnostTa sodba odpira možnost za:odškodninske tožbe zoper RTV Slovenija in Republiko Slovenijo, ker javnost v času epidemije ni bila ustrezno obveščena,širšo razpravo o kazenski odgovornosti odgovornih oseb,krepitev koncepta neposredne ljudovlade, kjer ljudje niso dolžni slepo ubogati oblasti, ampak imajo pravico in dolžnost ukrepati v javnem interesu.V Gibanju OPS javno pohvaljujemo sodnika Jurija Švajnc­erja, ker je sodil častno, strokovno in pošteno. Takšni sodniki vračajo zaupanje ljudi v pravosodje in dokazujejo, da je mogoče soditi pravično, tudi kadar to ni v interesu oblastnih struktur.Kot dosledno grajamo sodnike, ki sodijo krivično, tako javno izpostavljamo in pohvalimo tiste, ki dokazujejo, da pravica še živi. Vsa čast in kapo dol pred takimi sodniki, naj temu zgledu sledijo tudi ostali.V nadaljevanju objavljamo celotno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani (ZSV 440/2023), saj je to dokument zgodovinskega pomena, ki bo ostal zapisan kot zmaga resnice nad lažjo in kot opomnik, da so poštenost, čast in stroka še vedno vrednote, ki jih moramo braniti.Je upanje, je hrepenenje po tem, da uresničimo sanje mnogih iz leta 1990 -1991, da si bomo Slovenci ustvarili državo v kateri bomo živeli v sožitju, medsebijnem spoštovanju in vsi v duhovni in gmotni blaginji. Skrajni čas je, da dobijo možnost vodenja države ljudje, ki znajo delati ČASTNO, STROKOVNO IN POŠTENO.Povejte naprej, osnutek skupinske tožbe zoper odgovorne v RTV iz časa Kovid zločina sledi.Ekipa OPS

Sun, 17. Aug 2025 at 17:49

469 ogledov

Poročilo s I. srečanja za dogovor o izvedbi PLEBISCITA 2.0
Drage domoljubke, dragi domoljubi, spoštovani prijatelji,danes smo tukaj, ker verjamemo, da Slovenija zmore in mora postati to, kar smo si vedno želeli – domovina svobodnih, poštenih, ustvarjalnih in srečnih ljudi. Vemo, da tega ne bomo dosegli z obljubami politikov, ki so nam v treh desetletjih vzeli sanje in namesto svobode prinesli prezadolženo državo, prodano in okradeno ljudstvo in razklan narod.Zato se danes ne pogovarjamo več o tem, ali je potrebna sprememba – to vemo vsi, ki imamo možgane, da z njimi samostojno razmišljamo. Pogovarjamo se o tem, kako bomo skupaj zgradili nov temelj za preživetje in življenje naprej, zase in za naslednje rodove – Temeljno družbeno pogodbo, ki bo postavila ljudstvo na prvo mesto, vrnila moč v naše roke in zagotovila neposredno vladavino ljudstva - ljudovlado, kot so jo živeli naši karantanski predniki.26. decembra letos, na dan, ko bomo praznovali 35 let od prvega plebiscita, bomo izvedli PLEBISCIT 2.0. Tokrat ne bomo odločali o tem, ali želimo svojo državo – to že imamo. Odločali bomo, kakšno državo želimo – državo brez korupcije, brez privilegijev, brez politične trgovine, kjer bo oblast – oziroma vodenje države – trajno v rokah ljudstva.Naša Temeljna družbena pogodba je preprosta v svojem bistvu:Ljudstvo je edini zakoniti lastnik države in nosilec vladavine, nad ljudstvom ni in ne bo nobene vlade, ne tuje in ne slovenske.Izbrali si bomo pa vodstvo in upravljanje v treh vejah vodenja države. Zakonodajni, izvršni in sodni veji vodenja in upravljanja države.Odločitve bomo sprejemali skupaj in neposredno.Zakoni služijo človeku in naravi – ne elitam.To ni sanjarjenje. To je načrt. In danes ga imamo prvič zapisanega, jasnega in izvedljivega.Dragi prijatelji, jutri bomo morda rekli: »Tam, na Vrhniki, smo začeli novo poglavje slovenske zgodovine.«A to bo resnica samo, če bo vsak izmed nas od danes naprej ambasador resnice, pravičnosti in svobode. Če bomo vsak dan širili glas o Temeljni družbeni pogodbi, o PLEBISCITU 2.0 in o tem, da je sprememba možna – če jo naredimo skupaj.Naša moč je v naši enotnosti. Naša prihodnost je v naših rokah. 26. decembra bomo skupaj zapisali novo zgodbo – zgodbo, ki jo bodo ponosno brali naši vnuki.Slovenija – vstani! Čas je, da se vrnemo domov – k sebi in drug k drugemu.Hvala vam. Ladislav Troha Vrhnika, 16.08.2025KJE STE BILI V SOBOTO?Dragi rojaki,v soboto se nas je na Vrhniki zbralo 10 pogumnih. Samo deset! In vendar je vsak od teh desetih naredil veliko več kot tisti, ki so ostali doma – premagal je strah in prišel.Vsi vemo, zakaj nas ni bilo več.Ker se ljudje bojijo.Ker še vedno velja socialistična vzgoja: "Bodi tiho, ne delaj zoper oblast, sicer boš imel težave."Ker v podzavesti še vedno verjamemo, da je nevarno delati nekaj, kar ni od oblasti dovoljeno in od ugrabljenih medijev propagorano.Ampak prav to je dokaz, da delamo PRAV.Če bi delali nekaj nepomembnega, za oblast nebmnevarnega, celo za njo koristnega, nas oblast ne bi skrivala, ne bi nas cenzurirala in ne bi se nas bala.Resnica je: strah nas hromi. A dokler bo vsak čakal drugega, se ne bo zgodilo nič.Vprašajte se iskreno: Zakaj me ni bilo v soboto? Denar? Strah? Nevera vase, da lahko kaj spremenimo? Lahko bom vidna/viden v videu? Bom morala/moral kaj povedati? Se izpostaviti? Česa ste se bali, da vas ni bilo z nami? Iskreno sebi odgovorite. Kdor nas kliče in sprašuje, ali je bilo kaj ljudi, naj se zave – tisti, ki sprašuje, je bil največkrat med tistimi, ki so manjkali. Če je takih 20, ki čakajo druge, jih je že 20 premalo. Ampak 10, ki so prišli, in 20, ki so čakali, je skupaj 30. To pa je že številka, ki bi jo lahko pokazali za spodbudo ostalim. Zato je čas, da vsak sam pri sebi premaga strah. Nihče drug tega ne more narediti namesto vas.Ko bomo začeli prihajati, kljub temu da je v pregovovorno demokratični državi to "prepovedano" in lahko nevarno, se bo zgodil preboj.Oblast stavi na to, da bomo ostali doma. Mi pa pokažimo, da nismo oblasti boječi hlapci, ampak svobodni ljudje.Ne sprašuj več, ali je bilo kaj ljudi.Ti bodi tisti, ki pride.Ti bodi zgled drugim.Tako se bo slovenski narod dvignil. In, ko se bo dvignil vsak, ne glede, če bodo ostali še klečali pred oblastjo, ki pripada ljudem in ne peščici povzpetnikov, ki so jo narodu ukradli, bomo prišli do tiste svobodne, pravične in suverene in uspešne Slovenije, ki jo vsi želimo.Strah je največji sovražnik. Ko ga premagamo, zmaga narod in se rodi resnična svoboda. Predlog in pobuda: Zberite vsaj 10 pogumnih v vaši lokalni skupnosti in se srečamo, da se digovorimo kaj je treba narediti, da izpeljemo PLEBISCIT 2.0 še letos. Ko boste nared, pokličite na 031 274 419 in uskladimo termin srečanja. KDOR HOČE NEKAJ NAREDITI, BO POISKAL REŠITVE, KDOR NE ŽELI NAREDITI KAR JE V TEH ČASIH NUJNO, BO POISKAL IZGOVORE. Zakaj ukrepati TAKOJ zdaj?1. Stranke, ki skrbijo le zase in svoje privilegije.2. Negativna kadrovska selekcija – najboljši bežijo, povprečni in poslušni vodijo in sprejemajo politikantske odločitve.3. Razmah povzpetništva politikantov.4. Načrtna delitev naroda na “leve” in “desne”.5. Gospodarsko nazadovanje, prehitevajo nas mnoge države, ki so leta 1990 zelo zaostajale za nami. (Češka, Poljska, Romunija, Hrvaška...)6. Dolžniško suženjstvo–25.000 € dolga na vsakega Slovenca.7. Beg možganov – mladi izobraženi bežijo v tujino.8. Vse višji davki, nižje plače in pokojnine.9. Vse več ljudi na minimalcu, vse več revščine.10. Prekomerno priseljevanje tujcev brez nadzora.11. Porast kriminala in negotovost na ulicah.12. Ugrabljene vse institucije in mediji, ki molčijo.13. Sodstvo nima zaupanja ljudi, pravične pravne države ni.14. Ropanje narodovega premoženja. (Oškodovanje za preko 400 mlrd €)15. Uničevanje malih podjetij in podjetnikov.16. Možnost nove plan-demije in drugih napadov na vse nas.17. Izguba suverenosti z možnostjo razpada inpriključitve sosednjim večjim državam.Kaj lahko stori vsak od nas?1. Vključi se v pripravo PLEBISCITA 2.0.2. Širi vsa sporočila Gibanja OPS naprej.3. Poveži se z ljudmi v svoji občini/deželi, določite točke za glasovanje 26. 12. 2025.4. Bodi zgled, ne išči izgovorov ampak rešitve.Povej naprej!Ekipa OPS

Thu, 7. Aug 2025 at 12:47

402 ogledov

Vabilo na zgodovinsko srečanje na Cankarjevi Vrhniki
VABILO NA ZGODOVINSKO SREČANJE NA CANKARJEVI VRHNIKIPetek, 16. avgust 2025, ob 10.00Cankarjev dom, Vrhnika ZA SVOBODO, RESNICO IN PRIHODNOST NAŠIH OTROK! Čas je, da se ljudje povežemo in ZARES odločimo o svoji prihodnosti!Prvo srečanje bomo namenoma izvedli na Vrhniki, v rojstnem kraju našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki se je kot malokdo zavzemal za pravično, suvereno in svobodno Slovenijo že v njegovih časih. (1876 - 1918)Zaradi te svoje neomajne drže je bil – kot danes že vemo – umorjen, ker je nasprotoval tistim silam, ki so po razpadu Avstro-Ogrske hoteli priključiti Slovenijo v kraljevino SHS, proti volji mnogih Slovencev.Zdaj prihaja čas resnice.Čas, da Slovenijo osvobodimo iz primeža globoke države, kjer še vedno vladajo dediči istih sil, ki so naši domovini že nekoč ukradli prihodnost.Knjiga UGRABLJENA in prva objava nove Temeljne družbene pogodbe sta zbudili novo upanje in novo hrepenenje. Zdaj je nastopil čas za ljudsko organizacijo in dogovor o plebiscitu 26. decembra 2025. Pridite! Povejte! Povežite se z nami!Za resnično suvereno, pravično in svobodno Slovenijo svobodnih in srečnih ljudi!ZDRUŹEN IN ENOTEN NAROD, KI VE KAJ JE TREBA NAREDITI IN VE KAM ŽELI PRITI, VEDNO ZMAGA.Povej naprej!

Zadnji komentarji

vapanaki vapanaki :

26.5.2025 16:16

PANDEMIČNI SPORAZUM I PAKET ZA PRIHODNOST SZO/OZN je uspelo prepričati predstavnike držav, da so podpisali dva nevarna sporazuma. To sta Sporazum o pandemiji in Pakt za prihodnost. Pakt za prihodnost OZN velja za vse krize, ne le za pandemije. Lahko so podnebne, socialne, migrantne ali kakšne druge. Podpisano je bilo pred 8 meseci. Bilo je nekaj proti in 15 se jih je vzdržalo. Od 194 držav bi jih moralo 98 glasovati proti, da bi ga zavrnili. Ampak to se ni zgodilo. Kar zadeva sporazum o pandemiji, je bilo za njegov sprejem dovolj 83 glasov, zanj pa je glasovalo 124 držav. Torej je bilo sprejeto z veliko večino. Vendar se je 46 držav vzdržalo glasovanja - med njimi ZDA, Rusija, Izrael, Iran, Slovaška, Poljska, Afganistan, Jemen itd. Neodločenih je bilo tudi 11, a nihče se ni glasno izrekel proti sporazumu. Čeprav je Pakt za prihodnost bolj celovit in zato nevarnejši, večina kritikov že leta napada sporazum o pandemiji, zato je ustanovitev Pakta za prihodnost ostala neopažena in zlahka sprejeta. Tukaj je bila storjena velika strateška napaka, vendar obstajajo razlogi, zakaj se ljudje še posebej negativno odzivajo na sporazum o pandemiji. Preden se je ta zgodba začela, je bil namreč izveden na hitro revidiran Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR) in vse spremembe so bile vključene v sporazum o pandemiji. Ena najpomembnejših novosti je, da bo v prihodnje generalni sekretar SZO lahko razglasil katero koli zdravstveno krizo in določil ukrepe za odziv nanjo. Če se spomnite, je bilo leta 2020 enako, čeprav takrat tega pravnega okvira niso imeli. Skoraj nihče si ni upal nasprotovati odločitvam SZO. Druga nevarnost je, da lahko generalni sekretar SZO zahteva uporabo ukrepov, tudi če obstaja le potencialna nevarnost za zdravje ljudi - če oceni, da bi ga bilo mogoče razviti. Posebej problematično je, da sta oba sporazuma zavezujoča, tako da bi bila vsaka država podpisnica dolžna izvesti ukrepe, ki jih predpisuje SZO/OZN, v primeru nastanka nove krize. Seveda po postopku ratifikacije. In lahko bi trajalo 1-2 leti. Po tem se od vsake članice ZN/SZO pričakuje, da bo upoštevala določbe ustreznih pogodb, ne glede na to, ali je zanje glasovala ali ne. Če nekomu ni všeč, se lahko vedno odloči, da zapusti SZO/OZN. Še ena stvar velja posebej za teoretike zarote in druge ljudi, ki nasprotujejo uradni pripovedi SZO. S podpisom te pogodbe so se države zavezale k boju proti tako imenovanim dezinformacijam v medijih in na spletu. Natančneje, proti vsem informacijam, ki jih SZO ne blagoslovi. Te neželene informacije se imenujejo INFODEMIJ in znano je, da so bila že vložena precejšnja sredstva v prepoznavanje in onemogočanje profilov, posameznikov in raziskovalnih centrov, ki so v nasprotju z uradno pripovedjo SZO. Ta točka je bila vključena tudi v Pakt za prihodnost – PO GLASOVANJU. Zločin v akciji. Kaj pa zdaj? Zdi se, da potrebujejo le še eno dobro plandemijo, da nas spet zvezajo z enim kot zadnjič. Ampak to je pravzaprav njihov največji problem. Večkrat so poskusili s ptičjo gripo, opičjimi kozami itd., vendar so bili odzivi ljudi ničelni, zato so obupali. Vsi ti zakoni, sporazumi, pogodbe in predpisi ne bodo pomenili popolnoma nič, če ne bodo prišli do neke nove korone, ki bo večini ljudi vzela sapo. Če tega nimajo, nimajo ničesar. Če pa udarijo z novo zgodbo o vampirjih in ljudem vsadijo strah v kosti, lahko zaprejo svet tudi brez sporazuma o pandemiji in pakta o prihodnosti..
vapanaki vapanaki :

22.5.2025 13:36

ALARMANTNO: Sprejet je bil novi pandemični sporazum SZO - GLOBALNI NAPAD NA NAŠE PRAVICE IN ZDRAVJE! Na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ZA glasovalo 124 držav, 11 pa se jih je vzdržalo. ZDA niso več članica SZO, vendar tega nevarnega dokumenta niso jasno obsodile. To ni boj proti bolezni - to je boj za DENAR, MOČ in NADZOR. James Roguski v šokantnem intervjuju razkriva pravo ozadje "pandemične pogodbe": To je koruptiven poslovni načrt, ki preusmerja milijarde dolarjev iz javnih proračunov v roke velikih farmacevtskih podjetij in svetovnih birokratov. SZO postane osrednji kanal za financiranje proizvodnje cepiv, testov PCR in "opreme za pandemije" s ciljem vzpostavitve trajne pandemične infrastrukture. To ni zdravstvo - to je NAČRT ZA TRAJNO KRIZO! Iskanje novih patogenov bo financirano za ohranjanje strahu, sprožanje "pandemij" in upravičevanje nenehnega cepljenja ter omejevanja svoboščin. Vlade so krive za pretekle ukrepe - zaprtja, cenzuro, segregacijo - in zdaj si želijo umiti roke za to tako, da nadzor predajo SZO. Ampak SZO ima samo priporočila - prave odločitve sprejemajo naše vlade! Ne nasedajmo več! 1. junija 2024 so bile sprejete spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR), ki so SZO dale še večji vpliv. Države imajo čas do 19. julija 2025, da jih zavrnejo - vendar se mora glas dvigniti zdaj. To je model globalnega fašizma - zavezništvo politikov, korporacij in "filantropskih" fundacij proti interesom ljudi. Cenzura, nadzor, biološki poskusi, vse pod krinko "skrbi za zdravje". Roguski jasno pove: To je bila biološka vojna, democid. Ljudem so odrekali zdravila, ubijali so jih bolnišnični protokoli, medtem ko so ustvarjalci te lažne krize bogateli. Ne smemo molčati. To je trenutek, ko se moramo odločiti: ŽIVLJENJE IN SVOBODA ALI STRAH IN SUŽENJSTVO..

Prijatelji

Dajana  BabičViktor Moravec

NAJBOLJ OBISKANO

Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija